13. 2. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude družbe BRODOCK, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Žarko Tatalović, odvetnik v Ljubljani, 13. februarja 2012

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. in 10. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo) in določbe 1.13, 18.4 in 18.19 Slovenskih računovodskih standardov (sklep o določitvi Slovenskih računovodskih standardov – Uradni list RS, št. 69/93 in 72/93 – Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, julij 1993) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 229/2008 z dne 19. 8. 2010 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1312/2005 z dne 29. 1. 2008 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Davčni organ je pritožniku (oziroma pobudniku) za leto 2001 obračunal davek od dobička pravnih oseb. Zoper navedeno odločitev je vložil tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo revizijo. Pritožnik zoper navedeni odločitvi vlaga ustavno pritožbo. Vrhovnemu sodišču očita kršitev 14., 22., 25. in 33. člena Ustave ter 1. člena Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Ne strinja se z zaključkom Vrhovnega sodišča, ki je pritrdilo Upravnemu sodišču ter davčnemu organu, da v obravnavani zadevi ne gre le za preknjiženje nepremičnin iz osnovnih sredstev v finančne naložbe, temveč za njihovo odsvojitev. Arbitrarno naj bi bilo tudi stališče Upravnega sodišča, o katerem se naj ne bi izreklo Vrhovno sodišče, da bi se povečanje sredstev lahko odrazilo v popravku kapitala šele ob uporabi standardov iz leta 2001.

2.Hkrati z ustavno pritožbo vlaga pritožnik tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. in 10. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO) ter standard 1.13, 18.4 in 18.19 Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS 1993). Zatrjuje, da sta izpodbijani določbi ZDDPO v neskladju z 2. in 147. členom Ustave. Meni, da sta podnormirani, ker ne vsebujeta podrobnejših okvirov za določanje vsebine pojma "prihodka pravnih oseb". Nejasni naj bi bili tudi standardi 1.13, 18.4 in 18.19 SRS 1993, zlasti slednja, ker ne določata vsebine pojma "neobičajne postavke".

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijana predpisa v času vložitve pobude nista več veljala. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti.

5.Izpodbijane določbe niso učinkovale neposredno. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih je tudi pogoj izčrpanosti takšnih pravnih sredstev po vsebini, kar pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na kateri temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da pobudnik očitkov o protiustavnosti 8. in 10. člena ZDDPO ter standardov 1.13, 18.4 in 18.19 SRS 1993, ki so bili podlaga za odločitev davčnega organa in sodišč glede odmere davka od dobička pravnih oseb, po vsebini ni izčrpal in da ustavna pritožba, s katero utemeljuje svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti, v tem delu ni dopustna. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi ne bi mogla vplivati na njegov pravni položaj. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (1. točka izreka).

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Pri odločanju o zadevi je bila izločena sodnica dr. Dunja Jadek Pensa. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik