Jedro

Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožnici, da je v določbi drugega odstavka 19. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) predpisano, da so pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor OZS v smislu prvega odstavka istega člena, v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških, vendar pa je usklajena sodna praksa višjih sodišč v Republiki Sloveniji o tem vprašanju zavzela drugačno stališče. Po slednjem sodišča niso vezana na obvezne razlage posameznih določil OT, ki jih je sprejel Upravni odbor OZS, saj jih zavezujejo le Ustava in zakoni, določbe drugega odstavka 19. člena OT pa imajo značaj podzakonskega predpisa, ki ga sodišča niso dolžna upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrožni sodnik Okrožnega sodišča v Celju na podlagi določbe drugega odstavka 93. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločil, da se obtoženčevi zagovornici mag. N..., odvetnici na L..., priznajo nagrada in potrebni izdatki zagovora obtoženega N. G. v skupnem znesku 1.138,42 EUR, v presežku pa je bil zagovorničin stroškovni zahtevek zavrnjen.

2. Zoper sklep se je zagovornica na podlagi določil tretjega odstavku 374. člena v zvezi s 400. členom ZKP pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev oziroma podredno, da napadeni sklep spremeni tako, da se ji priznajo potrebni izdatki in nagrada v priglašenem znesku. Obenem zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma pritožnica graja izpodbijani sklep iz razloga, ker sodišče prve stopnje pri odmeri nagrade in potrebnih izdatkov ni upoštevalo Obveznih razlag Odvetniške tarife, sprejetih po Upravnem odboru Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju Upravni odbor OZS).

5. Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožnici, da je v določbi drugega odstavka 19. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) predpisano, da so pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor OZS v smislu prvega odstavka istega člena, v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških, vendar pa je usklajena sodna praksa višjih sodišč v Republiki Sloveniji o tem vprašanju zavzela drugačno stališče1. Po slednjem sodišča niso vezana na obvezne razlage posameznih določil OT, ki jih je sprejel Upravni odbor OZS, saj jih zavezujejo le Ustava in zakoni, določbe drugega odstavka 19. člena OT pa imajo značaj podzakonskega predpisa, ki ga sodišča niso dolžna upoštevati.

6. Zato se v zvezi z vrednotenjem pritožb zoper sklepe o priporu ter sklep o uvedbi preiskave, pritožnica zmotno sklicuje na Pojasnilo k 1. točki tarifne številke 11 OT z dne 12. 7. 2016. Po tem pojasnilu naj bi se po 1. točki tarifne številke 11 OT, torej enako kot pritožbe zoper meritorne odločbe, vrednotile tudi pritožbe zoper sklepe o odreditvi pripora, ker naj bi v slednjih sodišče odločalo vsebinsko tako glede utemeljenosti suma storitve kaznivega dejanja kot tudi glede vprašanja zakaj je odreditev pripora v konkretnem primeru neogibna za varnost ljudi oziroma potek postopka. Takšni razlogi pa pritožbenega sodišča ne prepričajo v pravilnost Pojasnila. O utemeljenosti suma ter o neogibnosti in sorazmernosti omejevalnega ukrepa sodišča v kazenskem postopku odločajo v številnih sklepih, ne samo glede osebno omejevalnih, pač pa tudi stvarno omejevalnih ukrepov. Zato nikakor ni logično, da bi bila namera OT, da povsem izenači nagrado za sklep o glavni stvari, ko vendarle gre za meritorno odločanje v pravem pomenu v besede s sklepi, ki so po svoji dejanski vsebini procesne narave. Nenazadnje takšno stališče potrjuje že sama jezikovna razlaga podzakonskega predpisa, ko 2. točka tarifne številke 11 govori o „pritožbi zoper procesno odločbo v postopku“. Pri tem je tudi potrebno opozoriti, da je sodišče pri vsaki posamezni postavki v tej zvezi zagovornici priznalo 300 od priglašenih 312,5 odvetniških točk. S tem, ko zagovornica v pritožbi za te postavke zahteva za vsako celo 600 odvetniških točk, presega lastni stroškovni zahtevek z dne 23. 9. 2019, kar pa ni dopustno.

7. V nadaljevanju pritožbe pritožnica zmotno graja odločitev prvega sodišča, da ji kot samostojnih storitev ne prizna stroškov za pregled sodnega spisa 5. 11. 2018, izpolnjevanje formularja za prepis sodnih listin 5. 11. 2018, oprave nakazila sodne takse, posveta z obtožencem 14. 1. 2018, pridobitve štirih ZK izpiskov, pridobitve grafičnega izpisa s spletnega portala e-prostor ter prejema sklepov in obvestil sodišča ter poročila stranki. Po tarifni številki 39 OT se sicer odvetniku priznavajo storitve kot so: posveti, nasveti in mnenja, pregledi spisov, listin in druge dokumentacije, sestava poročil o pregledu, kratki dopisi in obvestila, pribava ZK izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih podatkov, izpolnjevanje formularjev in druge storitve kot npr. nakazila izvedenin, taks in podobno, a le, če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah in gre za samostojno storitev. Stroškovno uveljavljane storitve pa v predmetni zadevi niso bile samostojne, pač pa so predstavljale sestavni del zagovora obtoženca v predhodnem oziroma preiskovalnem postopku in vrednotene v okviru tretje alineje prvega odstavka tarifne številke 9 v zvezi s 5. členom OT. Šlo je za le en posvet z obtožencem 14. 11. 2018, brez katerega zagovornica in obtoženec niti ne bi mogla pripraviti in uskladiti obrambe, ta posvet in ostala zgoraj povzeta opravila zagovornice, pa so bila v neposredni povezavi s sestavo vlog (pritožb) ter pripravo udeležbe na narokih. Enotno stališče sodne prakse je, da se nagrade za nasvete, mnenja, pregled dokumentacije in druga opravila, ki jih opravi odvetnik zato, da lahko sestavi vlogo, ali da se pripravi za udeležbo na naroku, ne obračunavajo in priznavajo posebej, ampak da so te storitve že vštete v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je pridobljene podatke oziroma listine odvetnik uporabil2. 8. Kar se tiče priznavanja stroškov priglašene parkirnine za 4. 11. 2018 in 15. 11. 2018, pa sodišče druge stopnje soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa pod točko 8 obrazložitve, saj jih zagovornica za ta dva dneva ni dokumentirala. Tako stroškovniku kot tudi aktualni pritožbi je priložila fotokopiji potrdil o plačani parkirnini, vendar ne za navedena dva dneva pač pa za 14. 11. 2018 (2,50 EUR) in 5. 11. 2018 (1,00 EUR). Za 5. 11. 2018 in 14. 11. 2018 je sodišče prve stopnje zagovornici stroške parkirnine v priznalo v priglašenih zneskih oziroma za 5. 11. 2018 v znesku 1 EUR kot je izhajal iz potrdila (za 14. 11. 2018 je priglasila le 1,00 EUR parkirnine).

9. Ker uveljavljani pa tudi uradoma upoštevni (peti odstavek 402. člena ZKP) pritožbeni razlogi tako niso podani, je izpodbijani sklep o stroških postopka pravilen in zakonit, sodišče druge stopnje pa je zagovorničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 Tako npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 220/2019, z dne 25. 3. 2019 ter I Cp 1379/2018, z dne 14. 9. 2018 ter sklep Višjega sodišča v Celju z dne 20. 1. 2017, opr. št. I Cp 661/2016. 2 Tako npr. odločbe Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cpg 43/2017 in II Cp 48/2016 ter Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Cp 1787/2016, Cp 1803/2016, III Cp 1579/1999.