Jedro

Sodišče mora pri fizični delitvi nepremičnin upoštevati, kateri od solastnikov izkazuje večji upravičen interes, da bi prejel posamezno stvar v naravi. Interes se ugotavlja glede na dosedanjo rabo stvari, potrebe solastnikov in velikost solastninskih deležev.

Na možnost fizične delitve ne more vplivati niti prepoved odtujitve in obremenitve, saj ta pomeni omejitev lastninske pravice po volji lastnika in se nanaša na pravno poslovno razpolaganje, kamor odtujitev nepremičnine, ki je posledica načina delitve solastnine v nepravdnem postopku, ne sodi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (v zvezi s popravnim sklepom z 9. 3. 2018) razdelilo premoženje pravdnih strank v solasti predlagateljice do 185/1000 in nasprotnega udeleženca do 815/1000 tako, da predlagateljica v izključno last prejme stanovanjsko stavbo št. 94 skupaj s pripadajočim zemljiščem z novo nastalimi parcelami št. 933/7 in 933/12 ter parcelo 974/2, vse k. o. ..., do celote, ter delež na skupnem tlakovanem dvorišču na novo nastalih parcelah 933/6, 933/9 in 933/11, iste k. o., do 1/2. Nasprotni udeleženec pa po delitvi v izključno last prejme nepremičnine, parc. št. 974/2, 1469/12, 908/45, 839/4, 933/1, 1349/5, 933/8, *85, 880, 1269, 1349/9, 854/3, 707/37, 838/10, 933/10, 923/3, 1227/3, 1325/2, 1349/3, 708/46, 1227/1, 707/34, 1222/3, 854/2, 707/35, 932/4, 1255, 1011/2, 1227/2, 964, 1469/8, 879, 923/2, 1269, 854/1, 707/36, 1318/12, 1470/13, 840/6, 923/1, 707/38, 708/44, 933/5, 933/2, 921, 943, 1011/1, 1222/1, 1317/12, vse k. o. ..., in solastni delež parcel 933/6, 933/9 in 933/11, iste k. o., ki predstavljajo skupno tlakovano dvorišče, do 1/2. V korist parcel 933/7, 933/12 in 974/2, ki po razdelitvi pripadajo predlagateljici, je sodišče ustanovilo služnost za uporabo greznice po novo nastali par. št. 933/5, ki po delitvi pripada nasprotnemu udeležencu. Sodišče je nasprotnemu udeležencu v izključno last dodelilo tudi premičnine, ki so povzete v III. točki izreka sklepa, predlagateljico pa je zavezalo, da je dolžna v roku osmih dni povrniti nasprotnemu udeležencu kot razliko v vrednosti po delitvi prejetih nepremičnin in premičnin še znesek 6.117,59 EUR. Skupne stroške postopka je udeležencema obračunalo glede na njuna solastna deleža pred delitvijo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Opozarja, da se je predlogu predlagateljice za delitev nepremičnin vseskozi upiral ter zatrjeval, da je zaščitena kmetija, kot tudi vsakršno kmetijsko gospodarstvo, nedeljiva in pride v poštev le takšna delitev, da mu ostane celotna kmetija skupaj s stanovanjsko hišo. Predlagateljici je pripravljen izplačati njen solastniški delež oziroma ji priskrbeti ustrezno stanovanje. Meni, da je sodišče pri odločitvi upoštevalo le interes predlagateljice, ko ji je kot njen delež na skupnem premoženju dodelilo celotno stanovanjsko hišo. Pri tem se je zadovoljilo z navedbo, da v hiši živi, spregledalo pa je, da ima tudi nasprotni udeleženec tam stalno prebivališče, čeprav se oskrbuje pri sosedi. To ne more zmanjšati njegovega enakega interesa. Sodišče bi moralo upoštevati njegovo poklicno in pridobitno dejavnost ter dejstvo, da je nepremičnine podedoval po svojih starših. Po ZDKG je sestavni del zaščitene kmetije gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Sodišče ni upoštevalo, da se predlagateljica s kmetijstvom ne ukvarja in živi sama ter tako obsežnega stanovanja ne rabi. V zemljiški knjigi je pri citiranih nepremičninah vpisano breme prepovedi odtujitve in obremenitve. V postopku so interes izrazili tudi brata in sestra nasprotnega udeleženca, ki so se strinjali, da slednji podeduje celotno kmetijo, če je ne bo odtujeval. Sodišče njihove vloge ni upoštevalo. Fizična delitev je neprimerna, težko izvedljiva in nerazsodna. Sodišče bi moralo postaviti vsaj minimalne pogoje za uživanje in uporabo kmečkega dvorišča, ki je ozko in praktično nerazdelno. Odnosi med strankama so nevzdržni in z vztrajanjem na solastnini se bodo še nadalje zapletali. Postavlja se vprašanje uporabe greznice, ki je na JZ strani hleva in za katero je sodišče vzpostavilo služnostno pravico. Kako bo v praksi predlagateljica to izvajala, sodišče ni obrazložilo. Z delitvijo so torej vzpostavljeni problemi, ki jih med solastnikoma prej ni bilo. Z razdelitvijo dvorišča je sodišče določilo možnost dostopa do stanovanjske hiše z zgornje in spodnje strani kar je nepotrebno, saj je severna stran dovozne poti namenjena le za dostop iz gospodarskih poslopij, žage, kozolca in gospodarskega objekta do stanovanjske hiše. Zadostoval bi dostop s spodnje južne strani asfaltirane ceste. Prvotna cenitev je bila opravljena v solastniškem stanju v razmerju 850/1000 v korist nasprotnega udeleženca in 185/1000 v korist predlagateljice, sedaj pa se je po razdelitvi na različne manjše zemljiške parcele cenitvena osnova spremenila. O skupnem premoženju udeležencev postopka je bilo napačno odločeno že v postopku ugotavljanja skupne lastnine, saj bi moral biti predlagateljičin zahtevek v pravdnem postopku le vrednostni, ne pa stvarni. Nasprotni udeleženec je želel te nepravilnosti izpodbijati z revizijo, vendar vrednost spornega predmeta ni dosegla cenzusa. Razlogi sodišča o tem, da stanovanjska hiša za kmetijo ni nujno potrebna, so pravokativni in zavajajoči. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in vrne zadevo v novo obravnavo pred spremenjenim senatom.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri delitvi solastnega premoženja udeležencev pravilno izhajalo iz kriterijev, opredeljenih v četrtem odstavku 70. člena SPZ, ter solastnino fizično razdelilo v naravi. Ker je bilo o deležih obeh udeležencev odločeno s pravnomočno sodbo1, nasprotni udeleženec s pritožbenimi navedbami, ki grajajo odločitev o stvarnopravnih upravičenjih predlagateljice na tem premoženju, ne more uspeti. Prav tako je neutemeljeno njegovo sklicevanje na kogentna določila ZDKG, saj nepremičnine, ki so predmet delitve, ne predstavljajo več zaščitene kmetije, kot izhaja iz odločbe Upravne enote A., potrjene z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 0000-38/2015/2-VN z 20. 2. 2015. 6. Kriterij delitve, za katerega se zavzema nasprotni udeleženec, torej z izplačilom predlagateljice, je glede na določilo petega odstavka 70. člena SPZ mogoče uporabiti le v primeru, kadar fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, pa solastnik namesto civilne delitve predlaga izplačilo ostalih solastnikov. V konkretnem primeru, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je fizična delitev mogoča, se mu do predloga nasprotnega udeleženca glede delitve z izplačilom ni bilo treba opredeljevati.

7. Po določilu drugega odstavka 70. člena SPZ mora sodišče pri fizični delitvi nepremičnin upoštevati, kateri od solastnikov izkazuje večji upravičen interes, da bi prejel posamezno stvar v naravi. Interes se ugotavlja glede na dosedanjo rabo stvari, potrebe solastnikov in velikost solastninskih deležev. Glede na deleže obeh udeležencev je sodišče prve stopnje zaključilo, da bi bilo mogoče kmetijo razdeliti tako, da bi predlagateljica prejela stanovanjsko hišo, v kateri živi, s pripadajočim zemljiščem, nujnim za redno rabo, nasprotni udeleženec pa kmetijska zemljišča in vse ostale objekte, saj ima namen obdelovati kmetijo. Pri tem je upoštevalo, da predlagateljica nima drugega bivališča, v hiši živi že od leta 1984 ter jo vzdržuje, medtem ko nasprotni udeleženec prebiva pri sosedi, ki zanj skrbi. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče pri ugotavljanju upravičenega interesa upoštevalo zgolj navedbe predlagateljice, ker se ni opredelilo do trditve nasprotnega udeleženca, da ima tudi on v stanovanjski hiši prijavljeno stalno prebivališče. Zgolj to dejstvo, ki ne izkazuje dejanskega bivanja, ob upoštevanju, da je pritožnik v postopku sam navedel, da živi pri sosedi, zaključka o večjem interesu predlagateljice za stanovanjsko hišo, v kateri ima tudi ona prijavljeno prebivališče, ne omaje. Ob tem po oceni pritožbenega sodišča ni nepomembno, da je na kmetiji še objekt z oznako *85, v katerem je mogoče bivati in se je kot bivališče družine obeh udeležencev že uporabljal, ki po delitvi pripada nasprotnemu udeležencu. Nekorekten je tudi očitek, da sodišče ni upoštevalo poklicne in pridobitne dejavnosti udeležencev, saj je vsa kmetijska zemljišča in gospodarske objekte dodelilo pritožniku, ki zatrjuje, da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, torej prav za takšno delitev izkazuje upravičen interes.

8. Kot izhaja iz predloženih sodnih odločb v zvezi z delitvijo skupnega premoženja obeh udeležencev (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 19992/2006-1 z 11. 6. 2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3862/2009 s 15. 4. 2010), stanovanjska hiša, ki jo po delitvi prejme predlagateljica, ne predstavlja domače hiše prednikov nasprotnega udeleženca, njegovih bratov in sestre, temveč je bila zgrajena v zakonski zvezi, zato so pritožbene navedbe o interesu pritožnika, da ohrani skupen dom družine v nespremenjenem stanju, zavajajoče. Na možnost fizične delitve ne more vplivati niti prepoved odtujitve in obremenitve, saj ta pomeni omejitev lastninske pravice po volji lastnika in se nanaša na pravno poslovno razpolaganje, kamor odtujitev nepremičnine, ki je posledica načina delitve solastnine v nepravdnem postopku, ne sodi.2 Zato sodišču tudi ni bilo treba upoštevati izraženih stališč bratov in sestre nasprotnega udeleženca glede načina delitve v tem postopku obravnavanega premoženja.

9. Nasprotni udeleženec v pritožbi pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je dvorišče med stanovanjsko hišo in ostalimi gospodarskimi objekti ozko in praktično nerazdelno, zato je odločitev, da na njem ostane solastnina obeh udeležencev do 1/2, smotrna. Če bo med udeležencema prihajalo do sporov glede načina souporabe, ki jih ne bosta uspela razrešiti, bo to lahko predmet novega nepravdnega postopka. Ustrezna in skladna s 125. členom ZNP je tudi odločitev, da se v korist nepremičnin, ki jih bo prejela predlagateljica, ustanovi služnost uporabe greznice, ki se nahaja na nepremičninah, dodeljenih nasprotnemu udeležencu, in slednji s pavšalno grajo takšne ureditve, češ da bo generirala nove spore, njene pravilnosti ne more ovreči. Neupoštevne so tudi pritožbene trditve, da bi za dostop do stanovanjske hiše zadostoval zgolj prehod s spodnje južne strani asfaltirane ceste, saj gre za pritožbene novote, glede katerih pritožnik ne pojasni, zakaj jih ni navedel do konca postopka pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Končno je neutemeljen pritožnikov očitek, da je izpodbijani sklep neustrezen zaradi spremembe cenitvene osnove pri vzpostavitvi solastnine na skupnem dvorišču. Pritožbeno sodišče ob vpogledu v izvedeniško mnenje mag. A. Š. namreč ugotavlja, da je slednji pravilno upošteval bodoče stanje ureditve dvorišča s solastnim deležem strank do 1/2, na njegovo cenitev pa se je pri odločitvi o vrednosti izplačila, ki ga mora opraviti predlagateljica v korist nasprotnega udeleženca, oprlo tudi sodišče. 11. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

1 Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1992/2006 – 1 z 11. 6. 2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3862/2009 s 15. 4. 2010. 2 Primerjaj sklep VSL I Cp 2003/2017.