Jedro

Vzrok je opravičljiv, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko prepiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Opravičenost vzrokov se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. Toženki zaradi nepravočasnega delovanja službe za BPP ni mogoče očitati krivde za zamudo pri vložitvi pritožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za pritožbo in vrnitev v prejšnje stanje dovolilo (točka I. izreka). V točki II. izreka je ugotovilo, da se šteje za pravočasno pritožba tožene stranke, vložena zoper zamudno sodbo Okrajnega sodišča v Kranju P 176/2011 z dne 8.9.2011. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Predlaga spremembo sklepa, zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje in priglaša pritožbene stroške. Navaja, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje glede odgovora na tožbo, že pravnomočno zavržen. Pritožbeno sodišče je zapisalo, da vloga za odobritev brezplačne pravne pomoči ne zadrži teka rokov v pravdnem postopku. Zato jo izpodbijana odločitev čudi. Strankam, ki zamudijo rok zaradi nedelovanja službe za BPP, se na ta način brez kriterijev podaljšujejo procesni roki na račun nasprotnih strank. Tako ravnanje nima podlage v zakonu. Na napačen način je sanirano nedelovanje sodne službe, sankcije bi morale biti odškodninske. Ugotovljeno dejansko stanje o datumu prejema tožbe, vložitvi vloge za BPP in toženkinem preverjanju, zakaj o njej še ni odločeno, vzbuja dvom o njenih navedbah glede neukosti. Glede na pomembno vsebino spora (odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja) ne more trditi, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje upravičen in da je rok zamudila iz upravičenega vzroka. Njena pasivnost je bila prevelika. Opozorjena je bila na pravočasnost vložitve odgovora na tožbo in posledice. Pravočasno bi morala podati vsaj laičen odgovor na tožbo in obiskati kvalificiranega pooblaščenca. BPP bi ji bila odobrena naknadno. Smiselno enako velja za pritožbo glede na pravni pouk, ki ga ima vsaka sodba. Tudi, če bi obveljalo stališče, da je pravočasno delovanje službe BPP upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, je za zamudo izvedela že 2.9.2011. Pojasnjeno ji je bilo, da je rok za odgovor na tožbo zamujen, a ni reagirala. Za zamudo je kriva sama. Izkazati bi morala, da je storila vse, da do nje ne bi prišlo. Ni izkazala zadostne skrbnosti. Poiskati bi morala ustrezen pravni nasvet. Tožbenemu zahtevku bo treba v vsakem primeru ugoditi. Le še vprašanje časa je, kdaj se bo morala izseliti. Tega se zaveda in zato zavlačuje s postopkom. Sklicevanje na neustrezno delovanje službe za BPP je neutemeljeno in nesorazmerno. Neaktivnost upravnega organa ne more biti opravičilo procesno neaktivnim strankam.

3. Na vročeno pritožbo je tožena stranka odgovorila. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Smiselno očitane absolutne bistvene kršitev pravil postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), na katero pritožbeno sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Pravnomočno je odločeno o zavrženju toženkine laične vloge za vrnitev v prejšnje stanje zaradi vložitve odgovora na tožbo (sklep z dne 12.12.2011 v zvezi s sklepom VSL II Cp 849/2012 z dne 27.9.2012). Z izpodbijanim sklepom ni odločeno o isti stvari. Sodišče je namreč obravnavalo in odločilo o toženkini nadaljnji vlogi za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka pri vložitvi pritožbe zoper izdano zamudno sodbo.

6. Pritožba v celoti ponavlja svoje navedbe v zvezi s toženkino zamudo pri podaji odgovora na tožbo, ki jih je podala v odgovoru na toženkino pritožbo zoper sklep o zavrženju prve vloge. Z njimi v tem pritožbenem postopku ne more uspeti. Ocenjevati je bilo treba toženkino ravnanje v zvezi z zamudo roka za drugo dejanje (vložitev pritožbe zoper sodbo) in oceniti, ali gre za opravičljivo zamudo. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče le, če zamuda ni bila zakrivljena. Zamuda pa ni opravičena tedaj, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila, ni ravnala tako, kot bi bilo od nje pričakovati. Vsebino predpostavke „upravičeni vzrok“ ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej. Vzrok je opravičljiv, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko prepiše naključju, ki se je pripetila stranki. Opravičenost vzrokov se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja.

7. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženka za brezplačno pravno pomoč oziroma pravno zastopanje v tej zadevi zaprosila pristojni organ že 13.7.2011, da ji je bila zamudna sodba vročena 13.9.2011, in da ji je bila brezplačna pravna pomoč odobrena šele z odločbo, izdano 27.9.2011, ki je bila postavljenemu odvetniku vročena 3.10.2011 – po izteku pritožbenega roka za vložitev pritožbe zoper zamudno sodbo. Teh dejanskih ugotovitev pritožba ne izpodbija. Sprejema jih tudi pritožbeno sodišče, saj imajo oporo v podatkih spisa. Glede na take ugotovitve je pravilna ocena, da toženki zaradi nepravočasnega delovanja službe za BPP ni mogoče očitati krivde za zamudo pri vložitvi pritožbe. Pritožbeni (sicer posplošeni) očitki o premajhni skrbnosti in pasivnosti toženke pri iskanju pravne pomoči, češ da je bila na spoštovanje rokov opozorjena v pravnem pouku zamudne sodbe, niso utemeljeni. Iz podatkov odločbe o odobritvi BPP, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje, namreč izhaja, da je toženka vlogo za BPP po prejemu zamudne sodbe v pritožbenem roku dovolj zgodaj dopolnila (22.9.2011) in priložila zamudno sodbo, a pristojni organ kljub nujnosti zadeve in možnostim, ki jih ima po zakonu (odobritev nujne BPP) pri izdaji odločbe ni ravnal ustrezno. Tako se izkaže, da je ocena sodišča prve stopnje, da nepravilno ravnanje službe za BPP ne more bremeniti toženke, pravilna, pritožbena ocena, da ni izkazala zadostne skrbnosti, pa zmotna.

8. Odločitev o dovolitvi vzpostavitve v prejšnje stanje je glede na ugotovljene dejanske okoliščine sprejeta ob pravilni uporabi prvega odstavka 116. člena ZPP in skladna s sodno prakso. Ta sledi nemški praksi in teoriji (prim. Galič A., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV, Ljubljana 2005, stran 492). Kot upravičeni razlog, zaradi katerega je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje, šteje vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja v postopku, za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena (prim. npr. odločbi I Up 740/2005 z dne 23.6.2005, I Up 211/2011 z dne 5.5.2011). Za tak primer pa gre tudi v obravnavani zadevi.

9. Izpodbijani sklep je torej pravilen v pravnem in dejanskem pogledu ter ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato ga je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP za tožečo stranko in v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona za toženo stranko. Prva s pritožbo ni uspela, druga pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi na drugi stopnji. Zato naj vsaka trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka.