Jedro

V skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, sicer res smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Vendar pa mora sodišče, ko odloča o tem, ali bo posamezno določbo ZPP smiselno uporabilo, izhajati iz temeljnih načel in namena postopka zaradi insolventnosti in posameznih institutov znotraj njega. Tako mora glede na poudarjeno načelo hitrosti postopka, v kolikor oceni, da je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, praviloma (le v izjemnih primerih ne) to vprašanje rešiti samo.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku prekinilo.

2. Dolžnik in upnik N. d.d. sta proti sklepu pravočasno vložila pritožbi. Pritožujeta se iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbama ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Pritožbeno sodišče bo na pritožbi odgovorilo skupaj, saj pritožnika podajata smiselno enake pritožbene razloge.

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je upnik N. d.d. vložil ugovor proti odpustu obveznosti stečajnemu dolžniku iz razloga po 4. točki 399.člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ker naj bi dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem oziroma razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo. Podrejeno je ugovarjal, da je preizkusno obdobje treh let prekratko. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bili v tem stečajnem postopku upniki in stečajni dolžnik napoteni na pravdo, in sicer zaradi ugotovitve obstoja ali neobstoja prerekane terjatve ali zaradi izpodbijanja pravnih dejanj v zvezi s stečajnim postopkom, navedlo opravilne številke zadev, pod katerimi tečejo te pravde, ter da so stranke v teh postopkih stečajni dolžnik ter N. d.d. in D. D., žena stečajnega dolžnika ter N. in M., otroka stečajnega dolžnika. Ocenilo je, da gre v teh pravdnih postopkih za predhodno vprašanje, od rešitve katerega je odvisno tudi odločanje o ugovoru zoper odpust obveznosti oziroma odločitev o tem, ali bo sodišče postopek odpusta obveznosti ustavilo in ga zavrnilo oziroma ali bo ustrezno podaljšalo preizkusno obdobje. Zato je postopek na podlagi 13. člena ZPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 121.člena ZFPPIPP) prekinilo.

6. Pritožnika utemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da svojega sklepa ni obrazložilo. Sodišče prve stopnje namreč ni pojasnilo, od obstoja katere pravice ali pravnega razmerja, ki naj bi se ugotavljala v prej navedenih pravdnih postopkih, je odvisna odločitev o tem, ali je dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem in, ali je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo. Zgolj pavšalno sklicevanje na pravde, ki naj bi tekle zaradi ugotovitve obstoja ali neobstoja prerekane terjatve ali zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika, ne omogoča preizkusa izpodbijanega sklepa. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

7. Pritožnika tudi utemeljeno opozarjata, da postopka odločanja o ugovoru proti odpustu obveznosti ni smotrno prekinjati. V skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, sicer res smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Vendar pa mora sodišče, ko odloča o tem, ali bo posamezno določbo ZPP smiselno uporabilo, izhajati iz temeljnih načel in namena postopka zaradi insolventnosti in posameznih institutov znotraj njega. Tako mora glede na poudarjeno načelo hitrosti postopka, v kolikor oceni, da je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, praviloma (le v izjemnih primerih ne) to vprašanje rešiti samo. Sodišče prve stopnje pa, ne samo, da ni obrazložilo, obstoj katere pravice ali pravnega razmerja predstavlja predhodno vprašanje za odločanje o ugovoru upnika proti odpustu obveznosti, temveč tudi ni pojasnilo, kateri so tisti izjemni razlogi, ki so ga, kljub kratkim rokom, v katerih mora odločiti o ugovoru upnika (405.člen ZFPPIPP), vodili k takšni odločitvi.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3.točka 365.člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121.člena ZFPPIPP).

9. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku razpiše narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, na katerem naj najprej obravnava navedbe dolžnika, podane v odgovoru na ugovor upnika, da upnik ni upravičen vlagatelj ugovora. V kolikor bo (oziroma je že) ugotovilo, da je legitimacija upnika podana, naj svoje zaključke o tem tudi obrazloži. Pri obravnavanju ugovornih razlogov pa naj sledi napotkom, ki so razvidni iz gornje obrazložitve.