Jedro

Sodišče prve stopnje je dopustilo obnovo postopka, pravnomočno zaključenega z izdajo zamudne sodbe in to zamudno sodbo razveljavilo. Ugotovilo je, da so bili podani pogoji za dopustitev obnove postopka po 2. točki 394. člena ZPP, saj sta bili tožba in zamudna sodba toženi stranki vročeni nepravilno. V postopku v zvezi s predlagano obnovo sta priglasili stroške obe stranki. Sodišče prve stopnje je o teh stroških odločilo tako, da je stroške tožene stranke naložilo v plačilo tožniku in da tožnik sam krije svoje stroške v zvezi s to obnovo. Ta odločitev je nepravilna, saj je potrebno pri odločanju o priglašenih stroških za obnovo postopka upoštevati 3. odstavek 165. člena ZPP, ki določa, da v primeru, če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo. Poleg tega četrti in šesti odstavek 163. člena ZPP določata, da o zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim, med postopkom pa odloči sodišče s posebnim sklepom o stroških le tedaj, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari. Ker je odločitev o stroških postopka obnove odvisna od odločbe o glavni stvari, sodišče prve stopnje z izpodbijanim delom sklepa o teh stroških ne bi smelo odločati. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločitev o stroških obnove postopka pridržalo za končno odločbo, ki bo izdana v tem individualnem delovnem sporu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa (II. točka izreka) spremeni tako, da se odločitev o stroških postopka v zvezi z obnovo pridrži za končno odločbo.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa, ki ni pod pritožbo, predlogu za obnovo postopka ugodilo in zamudno sodbo opr. št. I Pd 381/2015 z dne 6. 7. 2015 razveljavilo. V prvem odstavku II. točke izreka je naložilo tožniku, da je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 960,97 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje od poteka tega roka do plačila. V drugem odstavku II. točke izreka je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper II. točko izreka (torej zoper odločitev o stroških postopka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani del sklepa razveljavi in prvostopenjskemu sodišču naloži, da o stroških postopka v zvezi z obnovo odloči s končno odločbo, torej s sodbo o glavni stvari, toženi stranki pa naloži povračilo vseh stroškov v zvezi s tem pritožbenim postopkom, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila, oziroma podredno, da odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži do izdaje končne odločbe. V pritožbi navaja, da se strinja z delom sklepa sodišča prve stopnje, v katerem je sodišče prve stopnje ugodilo toženkinemu predlogu za obnovo postopka in zamudno sodbo opr. št. I Pd 381/2015 z dne 6. 7. 2015 razveljavilo. Izpodbija pa stroškovni del citiranega sklepa, s katerim je bilo tožniku naloženo, da toženi stranki povrne stroške postopka v zvezi z obnovo. Ta odločitev je preuranjena in nepravilna. Stroški postopka, ki so nastali zaradi obnove postopka, so stroški vmesne faze odločanja o celotni zadevi, ti stroški pa so nastali zaradi napačnega vročanja tožbe s strani sodišča toženi stranki in niso nastali po krivdi tožnika. Tožena stranka je z obnovo sicer uspela, vendar pa ni nujno, da bo uspela v tem delovnopravnem sporu. Šele po sprejeti odločitvi o tožbenem zahtevku se bo lahko presojal uspeh pravdnih strank v tem sporu in šele takrat se bodo vsi stroški celotnega postopka (vključno s stroški obnove postopka) lahko presojali po načelu uspeha. Stroški postopka se namreč odmerjajo takrat, ko je znan uspeh celotnega postopka in ne zgolj parcialno, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje. Obnova postopka je le vmesna faza, zato je sodišče prve stopnje te stroške preuranjeno odmerilo in jih naložilo v plačilo tožniku. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje dopustilo obnovo postopka, pravnomočno zaključenega z izdajo zamudne sodbe opr. št. I Pd 381/2015 z dne 6. 7. 2015 in to zamudno sodbo razveljavilo. Ugotovilo je namreč, da so bili podani pogoji za dopustitev obnove postopka po 2. točki 394. člena ZPP, saj sta bili tožba in zamudna sodba toženi stranki vročeni nepravilno. V postopku v zvezi s predlagano obnovo sta priglasili stroške obe stranki. Sodišče prve stopnje je o teh stroških odločilo tako, da je stroške tožene stranke naložilo v plačilo tožniku in da tožnik sam krije svoje stroške v zvezi s to obnovo.

6. Ta odločitev je nepravilna, saj je potrebno pri odločanju o priglašenih stroških za obnovo postopka upoštevati 3. odstavek 165. člena ZPP, ki določa, da v primeru, če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo. Poleg tega četrti in šesti odstavek 163. člena ZPP določata, da o zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim, med postopkom pa odloči sodišče s posebnim sklepom o stroških le tedaj, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari. Ker je odločitev o stroških postopka obnove odvisna od odločbe o glavni stvari, sodišče prve stopnje z izpodbijanim delom sklepa o teh stroških ne bi smelo odločati. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločitev o stroških obnove postopka pridržalo za končno odločbo, ki bo izdana v tem individualnem delovnem sporu.

7. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.