Jedro

Kasnejše prenehanje zavarovalne pogodbe zaradi poteka dobe, za katero je bilo sklenjeno zavarovanje, oziroma neplačila premije po petem odstavku 937. členu OZ (v roku enega leta po zapadlosti neplačane premije) na morebitno obveznost zavarovalnice v primeru do takrat nastalega škodnega dogodka ne vpliva.

Ureditev po tretjem odstavku 937. člena OZ se ne nanaša le na primer, ko zavarovalec ni plačal celotnega zneska premije. Enako kot četrti odstavek 937. člena OZ velja določba tretjega odstavka tudi za primere, ko ni plačan kateri od zapadlih obrokov premij.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zavarovalnine po sklenjeni pogodbi o premoženjskem zavarovanju, ker tožeča stranka (zadnjega) obroka zavarovalne premije ni plačala niti v enem letu od njegove zapadlosti, zaradi česar je pogodbeno razmerje med strankama prenehalo po petem odstavku 937. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ. Zahtevek nad zneskom 67.413,00 EUR je bil zavrnjen tudi zaradi zastaranja.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da je obveznost tožene stranke plačati zavarovalnino prenehala, ker premija ni bila plačana niti v enem letu po njeni zapadlosti in da jamstvo zavarovalnice preneha tudi, če se je zavarovalni primer zgodil v času, ko je njeno jamstvo (še) obstajalo.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 64/2016 z dne 15. 7. 2016 na predlog tožeče stranke dopustilo revizijo glede vprašanja, ali se tretji odstavek 937. člena Obligacijskega zakonika (prenehanje obveznosti zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno odškodnino oziroma zavarovalnino) nanaša tudi na škodne primere, do katerih je prišlo pred zapadlostjo premije oziroma pred zapadlostjo zadnjega obroka premije, če je bilo dogovorjeno obročno plačilo premije.

4. Na podlagi navedenega sklepa je zoper sodbo sodišča druge stopnje tožeča stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 370. člena ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi, sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podrejeno pa predlaga, da reviziji ugodi in sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge oziroma prve stopnje v novo sojenje.

5. Tožeča stranka je 15. 11. 2017 poslala dopolnitev revizije, ki pa je Vrhovno sodišče kot prepozne ni upoštevalo. Rok za vložitev revizije se je namreč iztekel 1. 9. 2016. 6. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

**Ugotovljeno dejansko stanje**

7. Tožeča stranka je kot zavarovanec s toženo stranko kot zavarovalnico sklenila pogodbo za premoženjska zavarovanja. Zavarovalna polica št. 5, s katero je bil zavarovan riziko vlomne tatvine, je veljala za čas od 1. 9. 2010 do 1. 9. 2011. Plačilo zavarovalne premije je bilo dogovorjeno v obrokih.

8. Na dan škodnega dogodka dne 16. 8. 2011, ko je prišlo do vloma v transformatorsko postajo, niti kasneje ni tožeča stranka plačala nobenega obroka premije po zavarovalni polici. Zadnji obrok zavarovalne premije je zapadel 20. 8. 2011. 9. Tožena stranka od zavarovalne pogodbe ni odstopila.

**Razlogi revizije**

10. Revidentka vztraja, da je v času škodnega dogodka obstajalo zavarovalno jamstvo tožene stranke. Zaradi dogovora o obročnem plačilu je slednje začelo teči na dan, ki je bil v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. V času škodnega dogodka (16. 8. 2011) zadnji obrok premije še ni zapadel, zato pravni položaj iz tretjega odstavka 937. člena OZ ni bil mogoč. Zakonske določbe o prenehanju jamstva zavarovalnice v primeru dogovora o obročnem plačilu premije po njenem stališču naj ne bi veljali za zavarovalne primere, ki so nastali pred dospelostjo zadnjega obroka. V takem primeru namreč ne gre šteti, da zavarovalec premije ni plačal. **O utemeljenosti revizije**

11. Revizija ni utemeljena

12. Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP).

13. Pogodba velja s trenutkom, ko stranki podpišeta zavarovalno pogodbo (925. člen OZ), začetek jamstva pa lahko nastopi sočasno s sklenitvijo zavarovalne pogodbe ali kasneje. Navedeno pomeni, da ni nujno, da s sklenitvijo zavarovalne pogodbe hkrati nastopi tudi že zavarovalno jamstvo/kritje. Ob tem pa velja tudi obratno. Četudi zavarovalna pogodba še vedno velja, lahko obveznost zavarovalnice izplačati dogovorjeno zavarovalnino (zavarovalno jamstvo) ob zakonsko določenih pogojih ne nastopi ali preneha.

14. Plačilo premije je bistveni element zavarovalne pogodbe (921. člen OZ). Posledice neplačila oziroma prepozno plačane zavarovalne premije določa 937. člen OZ, pri tem pa ločuje primer, ko je v pogodbi dogovorjeno, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe, od primera, ko je zavarovalec zavezan premijo plačati po njeni sklenitvi. V prvem primeru je obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino pogojena s plačilom zavarovalne premije (prvi odstavek 937. členu OZ), zato zavarovalno kritje ob neplačani premiji navkljub veljavno sklenjeni pogodbi ne nastopi. Drugače pa OZ v drugem odstavku 937. člena določa, da v primeru dogovora o poznejšem plačilu zavarovalne premije (to je po sklenitvi zavarovalne pogodbe) obveznost zavarovalnice nastopi z dnem, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. Zavarovalno kritje lahko v takem primeru nastopi neodvisno od plačila zavarovalne premije.

15. Bistvo konkretnega spora je v vprašanju, ali sta bila zavarovalno kritje in obveznost tožene stranke za plačilo zavarovalnine podana ob nastanku zavarovalnega primera, dne 16. 8. 2011. Kasnejše prenehanje zavarovalne pogodbe zaradi poteka dobe, za katero je bilo sklenjeno zavarovanje, oziroma neplačila premije po petem odstavku 397. členu OZ (v roku enega leta po zapadlosti neplačane premije) na morebitno obveznost zavarovalnice v primeru do takrat nastalega škodnega dogodka ne vpliva.

16. Iz dejanskih ugotovitev sodb sodišč nižjih stopenj izhaja, da sta pravdni stranki dogovorili plačilo zavarovalne premije v obrokih. Navedeno pomeni, da je bilo dogovorjeno plačilo zavarovalne premije po sklenitvi pogodbe, zaradi česar je treba obveznost zavarovalnice presojati po drugem odstavku 937. člena OZ1. Zavarovalno kritje je nastopilo z dnem, kot sta ga stranki dogovorili za začetek veljavnosti zavarovanja, konkretno z dnem 1. 9. 2010. Dan začetka zavarovalnega kritja je torej nastopil pred in neodvisno od zapadlosti premije.

17. Zavarovalno kritje preneha takrat, ko zavarovalnica neplačilo premije uveljavlja s sankcijami, ki jih ima na voljo po 937. členu OZ. Tretji odstavek navedenega člena določa, da lahko zavarovalnica zavarovalca obvesti o zapadlosti premije in ga pozove k plačilu. Če zavarovalec premije ne plača do njene zapadlosti oziroma v naknadnem roku trideset dni od vročitve priporočenega pisma, zavarovalno kritje v istem roku preneha. Revizija zmotno razume, da dogovor o obročnem plačilu premije zavarovalnici onemogoča poziv k plačilu pred zapadlostjo zadnjega obroka premije. Ureditev po tretjem odstavku 937. člena OZ se namreč ne nanaša le na primer, ko zavarovalec ni plačal celotnega zneska premije. Enako kot četrti odstavek 937. člena OZ velja določba tretjega odstavka tudi za primere, ko ni plačan katerikoli od zapadlih obrokov premij.

18. Pri odločanju o dopustitvi revizije se mora revizijsko sodišče v pretežni meri opreti na trditve predlagatelja v njegovem predlogu, saj nima vpogleda v celoten spis in tudi ne v stališče nasprotne stranke, včasih tudi ne odločbe prvostopenjskega sodišča. Sklep o dopustitvi revizije zato včasih nima zadostne opore v ugotovljenih dejstvih.

19. Do take situacije je prišlo tudi v obravnavani zadevi. Revizijsko sodišče je revizijo dopustilo glede vprašanja, ali določba tretjega odstavka 937. člena OZ nanaša tudi na škodne primere, do katerih je prišlo pred zapadlostjo premije. Ob reševanju revizije pa se je pokazalo, da v postopku pred sodišči nižjih stopenj niso bila ugotovljena dejstva, ki bi utemeljevala uporabo tretjega odstavka 937. člena OZ, sodišč nižjih stopenj pa sta oprli svojo odločitev na določbo petega in ne tretjega odstavka 937. člena OZ in tudi nista zavzeli stališča, ki bi nasprotovalo dopuščenemu vprašanju. Vrhovno sodišče zato na dopuščeno vprašanje ne more dati odgovora.

20. Ker razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

**Odločitev o stroških revizijskega postopka**

21. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, nosi sama svoje revizijske stroške.

1 Primerjaj predzadnji odstavek obrazložitve sodbe in sklepa VSRS II Ips 430/2005 z dne 30. 8. 2007.