Jedro

V sodni praksi se je ustalilo stališče, da je navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. Kot izhaja iz dopisa dedičem z dne 2. 3. 2023, so bili ti opozorjeni, da bo sodišče prve stopnje v primeru, da se ne odzovejo, štelo, da nujni delež ni uveljavljan, ne pa tudi na primer o posledicah prekluzije.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje odločilo, da v zapuščino spada nepremično premoženje, kot je razvidno iz opisa v I. točki izreka izpodbijanega sklepa. Navedeno premoženje v naravi deduje zapustnikov sin A. A., X (II. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da se po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa zemljiški knjigi odreja, da se pri v I. točki izreka izpodbijanega sklepa naštetih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na A. A. (III. točka izreka sklepa).

2.Zoper izpodbijani sklep je B. A. (v nadaljevanju pritožnik) vložil laično pritožbo. Ne strinja se, da premoženje v naravi v celoti deduje njegov brat A. A. Ni res, da se k dedovanju ni priglasil. Njegova pokojna sestra je poslala dopis v imenu obeh, ne le zase, in sicer, da se nujnemu deležu odpoveduje v njegovo korist. Lansko leto je postal pravnomočen tudi sklep, da sta s sestro tretjinska lastnika celotnega premoženja po pokojni materi C. A. S sestro sta izpodbijala bratovo sposobnost za vodenje kmetije in vknjižbo kot edinega dediča v zemljiško knjigo in v tožbi uspela. V vmesnem času je bil vknjižen A. A. in so prepis v agrarno skupnost naredili avtomatsko, brez da bi ju s sestro o tem vprašali. Sedaj ureja, da bo tudi sam član agrarne skupnosti, želi si, da sta z bratom oba dediča po pokojnem očetu. Če ne more biti polovični lastnik, želi prejeti vsaj nujni delež, saj se mu ni odpovedal.

3.Ostali dediči na pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da v dodatnem sklepu o dedovanju ni upoštevalo, da se je pritožnik k dedovanju priglasil.

6.Pritožnik tega resda ni storil osebno, vendar pa bi se navedeno lahko razbralo iz laične vloge, ki jo je sodišču posredovala D. A. V tej je navedla, da ne bo uveljavljala nujnega deleža in da ga želi prenesti na pritožnika. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo, da se pritožnik sam k dedovanju ni priglasil, iz spisa pa tudi ni razvidno, da bi za zastopanje v tem postopku pooblastil sestro. Očitno je torej štelo, da je D. A. vložila vlogo tudi v imenu pritožnika. Vendar pa je v nadaljevanju ni pozvalo na predložitev pooblastila ali pri pritožniku preverilo stališča glede nujnega deleža. Po oceni višjega sodišča je tako opustilo materialno procesno vodstvo, ki bi ga zaradi nejasne vloge in manjkajočega pooblastila, upoštevaje specifično naravo zapuščinskega postopka, moralo opraviti. Materialno procesno vodstvo je v zapuščinskih postopkih posebej poudarjeno in sodišču nalaga, da laične stranke opozarja na njihove procesne pravice. Ta obveznost izhaja iz 12. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Zapuščinsko sodišče mora skladno s 165. členom ZD ves čas postopka paziti na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak pisni ali ustni predlog prizadetih oseb.

7.Poleg povedanega, pritožbeno vztrajanje pri uveljavljanju nujnega deleža in članstvu v agrarni skupnosti lahko predstavlja tudi dovoljeno pritožbeno novoto. Po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. Skladno z utrjeno sodno prakso je potrebno pri presoji standarda "brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti" upoštevati naravo zapuščinskega postopka in pri tem upoštevati že citirana 165. člen ZD in 12. člen ZPP. V sodni praksi se je tako ustalilo stališče, da je navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. Kot izhaja dopisa dedičem z dne 2. 3. 2023, so bili ti opozorjeni, da bo sodišče prve stopnje v primeru, da se ne odzovejo, štelo, da nujni delež ni uveljavljan, ne pa tudi na primer o posledicah prekluzije.

8.Višje sodišče glede na povedano ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s pomanjkljivim materialno procesnim vodstvom storilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa o dedovanju in pritožba nanjo utemeljeno opozarja (prvi odstavek 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku razčistiti navedbo glede uveljavljanja nujnega deleža kot tudi navedbe glede članstva v agrarni skupnosti.

9.Zaradi zgoraj opisanih razlogov je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep o dedovanju razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 165 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 12, 285, 337, 337/1, 339, 339/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.