Jedro

Tudi v izvršilnem postopku velja, da lahko pritožnik navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogel že prej.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče ugovoru dolžnika delno ugodilo ter odločilo, da se sklep o izvršbi tega sodišča, opr. št. I 391/96 z dne 5.6.1996, v zvezi s sklepom, opr. št. I 391/96 z dne 2.2.1998, delno razveljavi, tako da se dovoli izvršba zaradi izterjave glavnice v znesku 625.712,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.6.1998 dalje do plačila ter nadaljnjih izvršilnih stroškov. Z drugo točko je še odločilo, da je dolžnik povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 36.402,00 SIT.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb Zakona o izvršilnem postopku ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnika v celoti ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in ustavi izvršilni postopek.

Pritožnik se v celoti sklicuje na navedbe, ki jih je podal že v pritožbi z dne 26.8.1999. To pomeni, da sedanji dolžnik ni kriv, da prvotni sklepi o izvršbi (v katerih je bil zavezan kot dolžnikov dolžnik) niso bili realizirani. Vnovič opozarja, da je zaradi poplačlia terjatve prvemu dolžniku A. M. odtegoval od plače ter znesek 132.000,00 SIT deponiral na svojem računu. Kasneje je dolžnik tudi odtegoval zarubljeni del mesečne plače, vse dokler je bil dejanski dolžnik A. M. zaposlen pri njem. V potrditev navedb dolžnik prilaga še poročilo z dne 9.2.1998, ki ga je izdala Agencija za podjetništvo in vodenje d.o.o. Novo mesto, nanaša pa se na celotno poslovanje v zadevi A. M. Pritožba ni utemeljena.

V tej zadevi je bilo o dolžnikovi pritožbi zoper sklep o ugovoru enkrat že odločeno, in sicer s sklepom III Cp 1411/99 z dne 15.12.1999. Takrat je pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo zavrnilo, vendar pa je bil sklep zavoljo pritožbe upnika razveljavljen. V ponovnem postopku je prvo sodišče odpravilo pomanjkljivosti prvotnega sklepa (I 391/96 z dne 12.8.1999) in v razlogih novega sklepa natančno obrazložilo, na kakšen način je bil opravljen izračun upnikove terjatve. Ne v prejšnjem ne v zdajšnjem pritožbenem postopku se dolžnik zoper samo višino dolgovanega zneska ne pritožuje, marveč nasprotuje, da bi bil v skladu s 124. čl. Zakona o izvršilnem postopku - ZIP (sedaj 134. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) odgovoren za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov. Pritožnik se v obravnavani pritožbi sklicuje na navedbe pritožbe, na katere je pritožbeno sodišče odgovorilo že s prejšnjim sklepom. Tako se tudi pritožbeno sodišče lahko sklicuje le na razloge, ki jih je podalo že v sklepu III Cp 1411/99 z dne 15.12.1999. Dejanska podlaga dolžnikove odgovornosti je v tem, da kot dolžnikov delodajalec ni ravnal v skladu s sklepi o izvršbi Temeljnega sodišča v Novem mestu, enota v Trebnjem: opr. št. I 506/93 z dne 13.9.1993, opr. št. I 507/93 z dne 13.9.1993, opr. št. I 508/93 z dne 13.9.1993, opr. št. I 509/93 z dne 13.9.1993 in opr. št. I 510/93 z dne 13.9.1993. V zdajšnji pritožbi dolžnik ne navaja ničesar novega. Prilaga sicer poročilo z dne 9.2.1998, ki ga je izdala Agencija... d.o.o. Novo mesto, ki dolžnika v ničemer ne ekskulpira, ne glede na to pa gre za nov dokaz, ki bi ga dolžnik lahko predložil že prej, in je kot tak v skladu s čl. 337/1 Zakona o pravdnem postopku - ZPP neupošteven. Pritožba je iz navedenih razlogov neutemeljena, prvo sodišče pa tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, trpi stroške pritožbenega postopka sam.