Jedro

Proizvodi, ki so označeni z oznako CE in imajo ES izjave o skladnosti, so lahko predmet inšpekcijskega nadzora tudi po tem, ko so bili dani na trg.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidentke) zoper odločbo tožene stranke z dne 19. 4. 2006, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Ljubljana z dne 25. 1. 2006 (1. točka izreka sodbe). Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ revidentki odredil umik proizvoda (aparata za kavo) iz prometa v Republiki Sloveniji pri vseh pravnih osebah, ki so prodajale navedeni izdelek, katerega dobavitelj je revidentka, v roku 15 dni od prejema odločbe, in odredil tudi takojšnjo prepoved prometa z navedenim izdelkom (1. točka izreka odločbe); do odprave ugotovljenih pomanjkljivosti prepovedal promet s šestimi v izreku odločbe naštetimi električnimi proizvodi, in sicer od njihove naslednje dobave (2. točka izreka odločbe); naložil revidentki plačilo stroškov postopka v višini 1.260.452,40 SIT (3. točka izreka odločbe), in odločil, da pritožba zoper izrek odločbe v točkah 1. in 2. ne zadrži njene izvršitve.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 3. in 16. člena Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti – ZTZPUS – UPB-1 (Ur. l. RS, št. 59/1999 in nasl.) in ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Tožena stranka se je oprla na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku, ki ga je vodil prvostopenjski organ tržne inšpekcije pred izdajo prvostopenjske upravne odločbe, v katerem so bile ugotovljene kršitve prilog Pravilnika o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (Ur. l. RS, št. 27/2004, v nadaljevanju: Pravilnik). Oznake CE, s katerimi so bili označeni proizvodi v dokaz izpolnjevanja predpisanih tehničnih zahtev in ES izjave o skladnosti proizvajalca oziroma njegovega pooblaščenega zastopnika, predstavljajo le interno kontrolo proizvodnje, ki ne izključuje zunanje kontrole blaga za to pristojnih (inšpekcijskih) organov držav članic Evropske unije.

3. Revidentka utemeljuje dovoljenost revizije z izpolnjevanjem pogojev po 1., 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V zvezi s pogojem iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (pomembno pravno vprašanje), navaja, da so bili predmetni proizvodi dani v promet v Evropski skupnosti in imajo oznako o skladnosti CE in ES izjave o skladnosti, kar pomeni, da predpisi, na osnovi katerih je inšpektor izdal odločbo, niso v skladu s predpisi o tehničnih zahtevah in ugotavljanju skladnosti v EU. Revizijo sicer vlaga iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Prvo kršitev naj bi sodišče prve stopnje storilo, ker je svojo odločitev oprlo na določbe ZTZPUS in Pravilnika, kljub temu, da so proizvodi imeli zahtevane oznake o skladnosti CE in ES izjave o skladnosti. Bistveno kršitev določb postopka pa naj bi prvostopenjsko sodišče zagrešilo s tem, ko se ni opredelilo do njenih tožbenih ugovorov, zakaj pri odločanju niso bili upoštevani predpisi o tehničnih zahtevah in ugotavljanju skladnosti v EU, in s tem, ko se je glede stroškov upravnega postopka sklicevalo na razloge izpodbijane upravne odločbe, saj se ni opredelilo do visokih stroškov, ki presegajo vrednost opravljenih del. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni oziroma razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. V obravnavni zadevi je po presoji Vrhovnega sodišča revidentka uspešno izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju skladnosti določb ZTZPUS in Pravilnika s predpisi EU o tehničnih zahtevah in ugotavljanju skladnosti, v primeru, če imajo proizvodi oznako CE in ES izjave o skladnosti.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali je bilo inšpekcijski ukrep umika proizvoda iz prometa in prepovedi prometa s proizvodi dopustno izdati, kljub temu, da so imeli proizvodi, ki so bili predmet inšpekcijskega postopka, oznako CE in ES izjave o skladnosti.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča so (tudi) proizvodi, ki so označeni z oznako CE in imajo ES izjave o skladnosti, lahko predmet inšpekcijskega nadzora tudi po tem, ko so bili dani na trg. Kot je revidentu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, oznake CE in ES izjava o skladnosti predstavljajo interno kontrolo proizvodnje in tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne izključujejo (ponovne) zunanje kontrole skladnosti proizvodov s strani pristojnih (inšpekcijskih) organov držav članic. Ti lahko ob morebitno ugotovljeni neskladnosti v skladu s pooblastili iz 16. člena ZTZPUS izrečejo inšpekcijske ukrepe, ne glede na to, da imajo proizvodi, ki so bili predmet inšpekcijskega postopka oznako CE in ES izjavo o skladnosti, in ne glede na predloženo tehnično dokumentacijo.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča tako ni mogoče govoriti o neskladnosti določb ZTZPUS in Pravilnika s predpisi EU o tehničnih zahtevah in ugotavljanju skladnosti, saj noben predpis EU ne izključuje ponovne kontrole skladnosti proizvodov s strani nadzornih organov držav članic. Revident pa tudi ne navaja konkretnega evropskega predpisa, ki bi takšno kontrolo izključeval. Zato revidentov ugovor kršitve materialnega prava ni utemeljen.

10. Glede na lastnosti proizvodov, ki so bili predmet inšpekcijskega postopka, je bil v obravnavani zadevi kot materialna podlaga za odločanje uporabljen Pravilnik, ki je bil kot tehnični prepis izdan na podlagi 2. člena ZTZPUS in opredeljuje električno opremo, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih mej, zahteve za njeno varnost in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, za dajanje električne opreme v promet (1. člen Pravilnika). Pravilnik vsebinsko povzema Direktivo ES o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih meja (73/23/EGS), kot je bila dopolnjena z Direktivo ES 93/68/EGS. Določa ukrepe, ki zagotavljajo, da se v promet daje samo taka oprema, ki je konstruirana v skladu z dobro inženirsko prakso za varnost in je v veljavi v Evropski skupnosti, in ne ogroža varnosti oseb, domačih živali ali premoženja, če je primerno vgrajena in vzdrževana ter se uporablja za namene, za katere je izdelana (4. člen Pravilnika). V skladu z določbami prvega odstavka 8. člena Pravilnika je treba na električno opremo pred predajo v promet namestiti oznako CE, ki dokazuje skladnost z določbami Pravilnika in s postopkom za ugotavljanje skladnosti, opisanim v Prilogi IV, ki je sestavni del tega Pravilnika. Gre za postopek interne kontrole proizvodnje, pri katerem proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, zagotavlja in izjavlja, da električna oprema izpolnjuje zahteve Pravilnika. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski skupnosti (sedaj uniji) mora namestiti oznako CE na vsak proizvod in podati pisno ES izjavo o skladnosti (1. točka Priloge IV). Proizvajalec mora pripraviti tehnično dokumentacijo v skladu z zahtevami v 3. točki te priloge in jo mora imeti na razpolago on ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti za nadzorni organ, kot je opredeljen v 11. členu Pravilnika (Tržna inšpekcija), za namene inšpekcije vsaj še 10 let potem, ko je proizveden zadnji proizvod.

11. V skladu z določbo 16. člena ZTZPUS izpolnjevanje zahtev tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzorujejo pristojni inšpekcijski organi, ki imajo poleg pooblastil med drugim tudi za izrekanje predpisanih ukrepov, ki izhajajo iz posameznih predpisov, ki se nanašajo na njihovo delo, na podlagi ZTZPUS še dodatna pooblastila, našteta v drugem odstavku 16. člena navedenega zakona. Med drugim lahko izvedejo ustrezne preglede in preskuse proizvodov glede skladnosti s predpisi tudi po tem, ko so ti že bili dani v promet oziroma so se začeli uporabljati (druga alineja drugega odstavka 16. člena ZTZPUS) in prepovedo dajanje v promet, omejijo promet ali odredijo umik neskladnih proizvodov iz prometa in izvedejo dodatne ukrepe, ki zagotovijo, da se bo prepoved upoštevala (sedma alineja drugega odstavka 16. člena ZTZPUS).

12. Glede na navedeno in ob ugotovljenem dejanskem stanju, na katerega je revizijsko sodišče vezano, je bil po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep tržnega inšpektorja po 16. členu ZTZPUS.

13. Uveljavljeni revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) ni podan. Po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, je ustrezno obrazložena in vsebuje razumne razloge o vseh za odločitev odločilnih dejstvih. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje odgovorilo tudi na vse pravno relevantne tožbene ugovore ter se do njih v zadostni meri opredelilo.

14. Sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi (drugi odstavek 67. člena ZUS, enako tudi drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Zato revidentka neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, ker se sodišče glede naloženih stroškov inšpekcijskega postopka sklicuje na razloge izpodbijanega upravnega akta.

15. Ugovorov, ki so po naravi bodisi ugovori zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ali ugovorov, s katerimi se uveljavljajo kršitve pravil postopka izdaje upravnega akta, Vrhovno sodišče v reviziji ne obravnava (prvi odstavek 85. člena v zvezi s prvim odstavkom 75. člena ter drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Zato niso relevantne revizijske navedbe glede višine stroškov upravnega postopka, navedbe glede citiranja Uradnega lista, potrebnosti oprave preskusa, možnosti ponovnega preskusa in ostale navedbe, ki se nanašajo na potek inšpekcijskega postopka pred izdajo prvostopenjskega upravnega akta.

16. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.