Jedro

V skladu z določbami 5. in 261. člena ZUP v povezavi z 9. členom ZDS je organ, ki je pristojen za izvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti, davčni urad, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan. Rok za obnovo postopka v tem primeru teče od dneva, ko je nova dejstva in dokaze mogel navesti ali uporabiti davčni urad, ki je pristojen za uvedbo obnove postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčnega urada A, Izpostave B, z dne 22. 11. 2000, s katerim je bila za tožnika po uradni dolžnosti uvedena obnova postopka odmere dohodnine za leto 1998. Tožena stranka svojo odločitev opira na 1. točko 260. in prvi in drugi odstavek 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, v nadaljevanju ZUP). Obnovo postopka lahko predlaga stranka ali pa jo po uradni dolžnosti uvede organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan. Tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ tožniku obnovil postopek odmere dohodnine za leto 1998, ker je po dokončnosti odločbe o odmeri dohodnine za leto 1998 izvedel za dejstvo, da je tožnik v letu 1998 prejemal obdavčljive dohodke, ki jih v napovedi za odmero dohodnine za leto 1998 ni napovedal in pri sami odmeri dohodnine tudi niso bili upoštevani, kajti prvostopni davčni organ zanje ni vedel. Davčni urad A, Izpostava B kot pristojni organ za obnovo postopka odmere dohodnine za tožnika je bil z novimi dejstvi, to je z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora poslovnih knjig za poslovno leto 1998 pri tožnikovemu delodajalcu AA, s. p. - "AAA", A, vsebovanimi v inšpekcijskem zapisniku Davčnega urada C z dne 15. 7. 1999, seznanjen z obvestilom Davčnega urada C, Izpostava D, z dne 16. 11. 2000. Iz inšpekcijskega zapisnika izhaja, da je tožnikov delodajalec svojim delavcem izplačeval potne stroške, ki jih je davčni organ okvalificiral kot druge prejemke iz delovnega razmerja. Iz ugotovitev inšpekcijskega nadzora izhaja, da je tožnik v letu 1998 prejel izplačila v neto višini 2.157.417,00 SIT oziroma v bruto višini 3.699.723,90 SIT, kar predstavlja prejemke v smislu 1 alinee prvega odstavka 15. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94, 1/95-odločba US, 7/95, 14/96-odločba US, 44/96, 68/96-odločba US, 82/97-odločba US, 36/99-odločba US, v nadaljevanju ZDoh). Ker je bil postopek za odmero dohodnine končan na prvi stopnji, je prvostopni davčni organ, ki je krajevno pristojen za odmero dohodnine tožniku po sedežu njegovega prebivališča, v skladu s prvim odstavkom 261. člena ZUP po uradni dolžnosti uvedel obnovo postopka odmere dohodnine za leto 1998. Tožena stranka poudarja, da je inšpekcijski nadzor tožnikovega delodajalca AA, s. p. opravil Davčni urad C, ki je krajevno pristojen po njegovem sedežu, torej drug davčni organ. Dejstva, ki so bila ugotovljena v okviru inšpekcijskega pregleda poslovnih knjig pri tožnikovem delodajalcu bi po mnenju tožene stranke mogla pripeljati do drugačne odločbe o odmeri dohodnine za leto 1998, zato je bil prvostopni organ upravičen in dolžan v roku 1 meseca od dneva, ko je izvedel za nova dejstva oziroma pridobil možnost uporabiti nove dokaze, tožniku obnoviti postopek odmere dohodnine za leto 1998. V obnovljenem postopku se deloma ali v celoti ponovijo prejšnja dejanja ugotovitvenega postopka iz tega razloga, ker obnovitveni razlog nakazuje možnost, da je bilo v prejšnjem postopku dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, kar bi lahko vplivalo na vsebino odločbe. Od dejstev in okoliščin, ugotovljenih in zbranih v obnovljenem postopku, je odvisno, ali bo prišlo do drugačne odmere dohodnine za leto 1998. Tožnik bo lahko navedbe, s katerimi spodbija dejstva, ugotovljena v postopku inšpiciranja pri njegovem delodajalcu, navajal in dokazoval v obnovljenem postopku odmere dohodnine za leto 1998. V skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP je pred izdajo odločbe potrebno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev in stranki omogočiti, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da sta davčni urad, ki je izvedel inšpiciranje pri AA, s. p. in davčni urad, pristojen za uvedbo obnove postopka za tožnika, isti upravni organ, to je Davčna uprava Republike Slovenije, tožena stranka pojasnjuje, da določbe 5.-12. člena Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 18/96, 36/96, 87/97, 48/98,26/99, 85/00, v nadaljevanju ZDS) določajo, da davčno upravno sestavljajo Glavni urad, davčni uradi za posamezno območje in Posebni davčni urad, ki imajo natančno določene naloge in pristojnosti. Med naloge davčnega urada spada odločanje v davčnem postopku na prvi stopnji, opravljanje kontrole in inšpekcijskih pregledov davčnih zavezancev in drugo.

Tožnik vlaga tožbo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka. V tožbi navaja, da se ne strinja s stališčem tožene stranke, da je enomesečni prekluzivni rok za uvedbo obnove postopka po določbi drugega odstavka 263. člena ZUP začel teči z dnem 17. 11. 2000, ko je Davčni urad A, Izpostava B, kot pristojni organ za uvedbo obnove postopka odmere dohodnine za tožnika izvedel za nova dejstva, to je za ugotovitve inšpekcijskega nadzora, ki izhajajo iz inšpekcijskega zapisnika Davčnega urada C z dne 15. 7. 1999 o opravljenem inšpekcijskem pregledu pri tožnikovem delodajalcu AA, s. p.. Po mnenju tožnika je tožena stranka za nova dejstva in nove dokaze izvedela že v času med 8. 6. 1999 in 15. 6. 1999, ko je opravljala postopek inšpiciranja pri tožnikovem delodajalcu. Po mnenju tožnika njegovo stališče temelji na 1. členu ZDS, kjer je določeno, da je davčna služba dejavnost državne uprave, ki obsega odmero, obračunavanje, nadzor in izterjevanje davkov ter drugih terjatev na podlagi zakona in drugih predpisov, naloge davčne službe pa opravlja Davčna uprava Republike Slovenije, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije. Na podlagi navedene zakonske določbe je po mnenju tožnika nesporno, da je davčni organ edino Davčna uprava Republike Slovenije in da njene organizacijske enote niso samostojni davčni organi. Notranja organizacija in način komuniciranja znotraj upravnega organa je stvar organa, ki mora zagotoviti ustrezno hiter pretok informacij med njegovimi delavci, saj nezmožnost ravnanja v skladu s pravili postopka, ki je posledica neorganiziranosti davčnega organa, ne sme biti v škodo davčnih zavezancev. V obravnavanem primeru je očitno, da v okviru davčnega organa, to je med Davčnim uradom C in Davčnim uradom A, Izpostava B, ni bila pravočasno vzpostavljena komunikacija, na podlagi katere bi lahko tožena stranka v zakonitem roku izvedla obnovo postopka odmere dohodnine za tožnika. Glede na navedeno, je po mnenju tožnika tožena stranka izvedela za nova dejstva in pridobila nove dokaze pred več kot enim letom, to je najkasneje 15. 6. 1999, ko je končala s postopkom inšpiciranja pri AA, s. p., zato je s tem, ko je obnovo postopka odmere dohodnine za tožnika po uradni dolžnosti uvedla s sklepom z dne 22. 11. 2000, zamudila prekluzivni enomesečni rok za uvedbo obnove postopka iz drugega odstavka 263. člena ZUP. Izpodbijana odločba vsebuje samo podpis svetovalke vlade, ni pa iz nje razvidno, katera uradna oseba je postopek vodila, kar pomeni, da je tožena stranka kršila prvi odstavek 216. člena ZUP, ki določa, da odločbo podpišeta tako uradna oseba, ki jo izda, kot tudi uradna oseba, ki je vodila postopek. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari, podrejeno pa, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, v vsakem primeru pa predlaga, da sodišče toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe in se v celoti sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS št. 50/97, 65/97, 70/00, v nadaljevanju ZUS) in dodaja, da lahko organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan, v skladu s prvim odstavkom 261. člena ZUP začne obnovo postopka po uradni dolžnosti. V primeru obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP lahko organ obnovo postopka uvede po uradni dolžnosti v roku enega meseca od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze (prvi in drugi odstavek 263. člena ZUP). V obravnavanem primeru ni spora okrog dejstva, ali je prvostopni organ res dne 16. 11. 2000 dobil dopis Davčnega urada C, s katerim je bil seznanjen z novimi dejstvi, to je z ugotovitvami inšpekcijskega pregleda pri tožnikovemu delodajalcu, pač pa je spor v tem, ali je prvostopni organ, kot notranja organizacijska enota davčnega organa, to je Davčne uprave Republike Slovenije, za nova dejstva izvedel že v času, ko je potekal inšpekcijski pregled pri tožnikovemu delodajalcu oziroma najkasneje ob izdelavi inšpekcijskega zapisnika (15. 7. 1999). Po presoji sodišča tožnik nima prav, ko meni, da davčni organ ni davčni urad, pač pa Davčna uprava Republike Slovenije, kajti pomen izraza "organ" je opredeljen v 5. členu ZUP, ki določa, da je organ po tem zakonu organ državne uprave ali drug državni organ, organ lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni stvari. Po določbi 9. člena ZDS je odločanje v davčnem postopku na prvi stopnji v pristojnosti krajevno pristojnih davčnih uradov. Glede na navedeno je po presoji sodišča v skladu z določbami 5. in 261. člena ZUP v povezavi z 9. členom ZDS organ, ki je pristojen za uvedbo obnove postopka, davčni urad, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan. V konkretnem primeru je to Davčni urad A, Izpostava B, ki je tožniku izdal prvotno odločbo o odmeri dohodnine za leto 1998, kar v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja tožena stranka. Rok za obnovo postopka v tem primeru teče od dneva, ko je nova dejstva in nove dokaze mogel navesti ali uporabiti davčni urad, ki je pristojen za obnovo postopka. Glede na to, da je v obravnavanem primeru pristojni organ za obnovo postopka odmere dohodnine za tožnika, to je Davčni urad A, Izpostava B, za nova dejstva izvedel dne 16. 11. 2000 in glede na to, da je sklep o uvedbi obnove postopka izdal dne 22. 11. 2000, to je pred iztekom enomesečnega zakonskega roka, ki bi potekel dne 17. 12. 2000, je bila tudi po presoji sodišča uvedba obnove postopka odmere dohodnine za tožnika pravočasna. Izpodbijana odločba formalnopravno sicer res ne vsebuje vseh elementov, ki jih predpisuje ZUP v prvem odstavku 216. člena, vendar pa po presoji sodišča ta pomanjkljivost ni bistvena, tožnik pa tudi ni navedel okoliščin, s katerimi bi svoj ugovor konkretneje utemeljil, zato je sodišče njegov tožbeni ugovor, da je tožena stranka zaradi neupoštevanja določbe prvega odstavka 216. člena ZUP bistveno kršila določbe postopka, štelo za neutemeljen.

Sodišče po povedanem ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS.

Kadar sodišče odloča le o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZUS vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.