Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dolžnikov pobotni ugovor neutemeljen, saj je premalo konkretiziran, da bi ga bilo sploh mogoče preizkusiti (vrste protiterjatve, ki je sicer zaradi upnikovega nasprotovanja tudi sporna, dolžnik ne specificira, ne navede datuma njenega nastanka in ne datuma njene zapadlosti).

Novi upnik je izkazal vse pogoje za prehod terjatve.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na r. št. 126 zavrnilo ugovor dolžnika M. K. z dne 2. 11. 2011 proti sklepu o izvršbi In 82/2006 z dne 18. 1. 2007, vložen v smislu 56. člena ZIZ, in potrdilo izpodbijani sklep (prvi odstavek izreka sklepa). V drugem odstavku izreka sklepa je odločilo, da mora dolžnik upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 826,26 EUR v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila. Z izpodbijanim sklepom na r. št. 127 pa je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZIZ dovolilo vstop v izvršbo upniku A. G. in izvršbo nadaljevalo z novim upnikom, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.

2. Zoper sklepa je pravočasni pritožbi po pooblaščencu vložil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi zoper sklep na r. št. 126 navaja, da upnik v predmetni zadevi ni podal odgovora na ugovor, zato dolžnikove ugovorne navedbe štejejo za resnične oziroma dokazane. Gre za to, da je upnik, ki bi moral dati odgovor na ugovor, drugačen od tega, ki je sedaj upnik v tej izvršbi. Dolžnik ima zoper P. K. denarne terjatve, ki jih lahko uveljavlja v pobot, zadevni pobot kot način prenehanja denarne terjatve pa je utemeljen. Sodišče bi moralo pri obravnavi ugovora razpisati narok in izvesti predlagane dokaze. Ker je terjatev prenehala oziroma je bila pobotana, ni več pogojev za nadaljevanje tega izvršilnega postopka, zato dolžnik predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev izvršbe. V pritožbi zoper sklep na r. št. 127 pa dolžnik navaja, da je bila terjatev upnika do dolžnika zarubljena s strani N. d.d., zato P. K. z njo ne more prosto razpolagati. Terjatve tako ni bilo dopustno prenesti na novega upnika in mu dopustiti vstopa v izvršbo. Poudariti je treba tudi, da iz določbe 3. člena Pogodbe o odstopu terjatve z dne 23. 9. 2011 izhaja, da sta kupnina in terjatev, ki je predmet prenosa, medsebojno pobotani, kar pomeni, da je terjatev upnika do dolžnika v celoti prenehala obstajati. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba zoper sklep na r. št. 127 v skladu z določbo četrtega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ni bila vročena v odgovor upniku, pritožba zoper sklep na r. št. 126 pa mu je bila vročena, vendar odgovora nanjo ni vložil. 4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. V skladu s prvim odstavkom 56. člena ZIZ lahko dolžnik tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi do konca izvršilnega postopka vloži ugovor po izteku roka, vendar le ob navajanju takšnih dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev in ki so nastopila po izvršljivosti odločbe oziroma po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, in ob nadaljnjem pogoju, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi. Tudi ugovor po izteku roka mora biti obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Sodišče mora tak ugovor, če je pravočasen, popoln in dovoljen, poslati upniku v odgovor (57. člen ZIZ), nato pa o ugovoru odločiti v skladu s 58. členom ZIZ.

7. Dolžnik je v ugovoru po izteku roka z dne 2. 11. 2011 navedel, da je upnik v tej zadevi zaradi izbrisa družbe P. d.o.o. iz sodnega registra sedaj P. K., ki je dolžan prevzeti pravice in obveznosti izbrisane družbe. Prav tako je sodišče obvestil, da je bil prvi dolžnik, družba B. d.o.o., tudi izbrisan iz sodnega registra, zato predlaga nadaljevanje postopka zoper pravnega naslednika te družbe, Ž. T.. Poudarja, da sta družba B. d.o.o. in Ž. T. celotno denarno terjatev upniku že poplačala, zato je terjatev po izdaji sklepa o izvršbi prenehala. Prav tako je dolžnik upnikovo terjatev pobotal s terjatvijo v višini 400.000,00 EUR, ki jo ima sam do upnika, zato je terjatev tudi na tej podlagi prenehala. V dokaz svojim navedbam je predlagal zaslišanje upnika in dolžnika, izvedenca finančne stroke, vpogled v AJPES in zaslišanje Ž. T..

8. Dolžnik pritožbeno primarno uveljavlja, da naj upnik ne bi podal odgovora na dolžnikov ugovor oziroma da naj odgovora ne bi podal pravilni upnik, zato bi sodišče moralo ugovorne navedbe šteti za resnične in dokazane. Višje sodišče te pritožbene navedbe zavrača kot neutemeljene. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je bil ugovor dolžnika po izteku roka pravilno vročen takratnemu upniku P. K., ki je v odgovoru z dne 21. 11. 2011 dolžnikove navedbe prerekal kot pavšalne, neresnične in nedokazane, do spremembe upnika pa je prišlo šele kasneje v postopku na podlagi predloga z dne 26. 4. 2012, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

9. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor po izteku roka zavrnilo. Glede trditev, da sta terjatev že v celoti poravnala družba B. d.o.o. in Ž. T., je pravilno pojasnilo, da gre za navedbe, ki bi jih dolžnik lahko uveljavljal že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, ob tem pa ne trdi, da tega prej ni mogel storiti. Poudarilo je tudi, da družba B. d.o.o. (in posledično tudi ne njen družbenik Ž. T.) ni dolžnik v predmetnem postopku, saj je bil upnikov predlog za izvršbo v tem delu pravnomočno zavrnjen, zato postopka zoper Ž. T. ni mogoče nadaljevati. Ugovor je pravilno zavrnilo tudi v delu, v katerem dolžnik uveljavlja prenehanje terjatve s pobotom po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Da lahko pride do pobotanja, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, in sicer morata biti terjatvi vzajemni, istovrstni in zapadli (311. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Teorija(1) in sodna praksa(2) sta k tem trem pogojem dodali še iztožljivost in likvidnost terjatve, pri čemer je obveljalo stališče, da je terjatev nelikvidna, če je sporna, če še ni določena ali če je zanjo očitno, da ne obstaja. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dolžnikov pobotni ugovor neutemeljen, saj je premalo konkretiziran, da bi ga bilo sploh mogoče preizkusiti (vrste protiterjatve, ki je sicer zaradi upnikovega nasprotovanja tudi sporna, dolžnik ne specificira, ne navede datuma njenega nastanka in ne datuma njene zapadlosti). Zaradi pomanjkljive trditvene podlage je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi izvedbo predlaganih dokazov, saj se z dokazi dejstva le dokazujejo in z njimi pomanjkljivosti v trditvah (tako glede zatrjevanega plačila kot glede pobota) ni mogoče sanirati (pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S pritožbenimi navedbami in vztrajanjem pri izvedbi pravilno zavrnjenih dokazov dolžnik pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni uspel izpodbiti.

10. Dolžnik pritožbeno izpodbija tudi odločitev o stroških ugovornega postopka, vendar v zvezi s tem ne poda nobenih konkretnih pritožbenih razlogov, zato je višje sodišče v tem delu opravilo le uradni preizkus in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje stroške pravilno odmerilo po uspehu in potrebnosti glede na 38. člen ZIZ in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V skladu z Odvetniško tarifo, ki se glede na prvi odstavek 41. člena Zakona o odvetniški tarifi uporablja za predmetno zadevo, je pravilno odločilo tudi o višini priglašenih in priznanih stroškov.

11. Novi upnik A. G. je 26. 4. 2012 vložil vlogo, s katero je predlagal spremembo upnika po 24. členu ZIZ. Če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, lahko nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Nov upnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (tretji odstavek 24. člena ZIZ).

12. Sodišče prve stopnje je s sklepom na r. št. 127 predlogu sledilo in A. G. dovolilo vstop v izvršbo na podlagi notarsko overjene Pogodbe o prenosu terjatve z dne 23. 9. 2011 (priloga C7 v spisu), sklenjene med prvotnim in novim upnikom. Po vpogledu v predložene dokaze in v zemljiško knjigo je namreč ocenilo, da je novi upnik izkazal vse pogoje, določene v tretjem odstavku 24. člena ZIZ.

13. Višje sodišče tako odločitev sprejema kot pravilno, dolžnik pa s pritožbenimi navedbami zaključkov sodišča prve stopnje ni uspel izpodbiti. Trditve, da je cedirana terjatev zarubljena s strani N. d.d. in da prvotni upnik P. K. z njo ne more prosto razpolagati, namreč dolžnik z ničemer ne izkaže, zato ji ni mogoče slediti. Pritrditi pa tudi ni mogoče pritožbeni navedbi o prenehanju vtoževane terjatve zaradi pobota med cedirano terjatvijo in kupnino za cedirano terjatev, kot naj bi po dolžnikovih navedbah izhajalo iz 3. člena Pogodbe o odstopu terjatve. Iz navedenega člena pogodbe namreč ne izhaja pobot, kot ga zatrjuje dolžnik, temveč sta prvotni in novi upnik med seboj pobotala kupnino za cedirano terjatev in terjatev iz naslova dolgoročnega posojila, ki jo ima prevzemnik (novi upnik) do odstopnika (prvotni upnik), kar je razvidno tudi iz 1. člena Pogodbe o odstopu terjatve, to pa na obstoj vtoževane terjatve v ničemer ne vpliva.

14. Glede na navedeno in ker tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžnikovi pritožbi zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje.

(1) Stojan Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, I. - IV. Knjiga, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana 1984; Plavšak in ostali, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 392 in 393. (2) Prim. npr. VSL Sklep III Cp 362/2005 z dne 25. 5. 2005, VSL Sklep III Cp 1134/2006 z dne 29. 3. 2006, VSC Sklep I Ip 121/2010 z dne 20. 5. 2010.