Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba IV Ips 73/93

ECLI:SI:VSRS:1994:IV.IPS.73.93 Kazenski oddelek

zahteva za sodno varstvo zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Vrhovno sodišče
18. maj 1994
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dejansko stanje je bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno, ker iz predloženega spisa ni razvidno, kakšno količino in težo blaga je ugotovila vstopna carinarnica oz. ali je ta carinarnica sploh pregledala vozilo in blago tako, kot to predvideva določba 1. odstavka 191. člena CZ.

Izrek

Zahtevi za sodno varstvo se ugodi in se pravnomočni odločbi o prekršku organov prve in druge stopnje razveljavita ter se zadeva pošlje organu prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

Z odločbo Komisije za prekrške Carinarnice, sta bili pravna oseba in odgovorna oseba kaznovana zaradi prekrška po 11. točki 1. odstavka 370. člena carinskega zakona in sicer obs. z denarno kaznijo. Z odločbo, navedeno v uvodu, je Zvezni senat za prekrške v Beogradu zavrnil pritožbo kaznovanih kot neutemeljeno in potrdil odločbo organa prve stopnje.

Kaznovani pravna in odgovorna oseba sta vložili zahtevo za sodno varstvo, v kateri uveljavljata nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, nepravilno uporabo materialnega prava in tudi kršitev pravil postopka o prekršku. Predlagata, naj se pravnomočna odločba odpravi. Zahteva za sodno varstvo je utemeljena.

Prekršek po 11. točki 1. odstavka 370. člena carinskega zakona se stori s tako kršitvijo 191. člena istega zakona, da se ne prijavi oziroma ne preda prevzemni carinarnici blago, ki je tej carinarnici poslano iz vhodne carinarnice, ali če se onemogoči prijava oziroma predaja blaga ali pa se tako blago preda v spremenjenem stanju. S tako določbo o prekršku se torej zagotavlja, da se pri prevzemni carinarnici izvaja carinsko nadzorstvo nad taistim blagom kot pri vhodni carinarnici. Glede na to, da po določbi 1. odstavka 191. člena carinskega zakona vhodna carinarnica pošlje prevzemni carinarnici blago pod carinskim nadzorstvom še potem, ko pregleda prevozna sredstva in blago, se lahko vprašanje, ali gre za isto blago, rešuje s primerjanjem ugotovitev iz pregledov pri obeh carinarnicah.

V izreku odločbe organa prve stopnje je navedeno, da sta kaznovana pravna in odgovorna oseba storili prekršek zato, ker namembni carinarnici Ljubljana nista predali blaga - 26 kartonov (390 kg) medicinskega materiala - vrečke za kri, ki je bilo tej carinarnici prenapoteno. Iz pribavljenih listin se vidi, da je bilo tako vhodni kakor tudi prevzemni carinarnici prijavljeno sedem palet blaga v teži 1496 kg, prevzemna carinarnica pa je ugotovila, da prijavljene palete ne vsebujejo popolnega kompleta kartonov in da je skupna teža blaga za 390 kg manjša od prijavljene. Iz predloženega spisa pa ni razvidno, kakšno količino in težo blaga je ugotovila vstopna carinarnica oziroma ali je ta carinarnica sploh pregledala vozilo in blago tako, kakor to predvideva določba 1. odstavka 191. člena carinskega zakona. Pri takem stanju zahteva za sodno varstvo upravičeno uveljavlja, da odločilno dejstvo, da vstopni carinarnici ni bilo predano tisto blago, ki je bilo poslano iz vhodne carinarnice, ni zanesljivo ugotovljeno.

Ni izključeno, da se kot storilec prekrška po 11. točki 1. odstavka 370. člena carinskega zakona pojavlja špediter, vendar pa bi v danem primeru, ko sta bili kaznovani pravna oseba in njena odgovorna oseba spoznani za odgovorni za tak prekršek, le-ta presoja morala temeljiti na ugotovljeni krivdi. Tudi v primeru, če pride v poštev krivda iz nezavestne malomarnosti, je treba določno odgovoriti na vprašanje, zakaj je storilec moral in mogel vedeti, da ne predaja istega blaga prevzemni carinarnici kot je bilo poslano s strani vhodne carinarnice. Iz obrazložitev odločb se vidi, da se niti organ o prekršku prve stopnje niti organ druge stopnje z vprašanjem krivde nista ukvarjala, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno tudi po subjektivni plati.

Glede na vse obrazloženo je bilo treba vloženi zahtevi za sodno varstvo, ki se utemeljeno sklicuje na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, na podlagi smiselne uporabe 3. točke 149. člena in 1. odstavka 152. člena zakona o prekrških, s katerimi se kršijo zvezni predpisi v zvezi z 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona Republike Slovenije, ugoditi in odločbi organov prve in druge stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti organu prve stopnje v novo odločitev.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia