Jedro

Upravna enota Ljubljana je z delno odločbo odločila, da se zahteva za denacionalizacijo podržavljenega premoženja parc. št. 473, 474 in 481, vse k.o. ... 15/72 vlagateljice A.A. zavrne. V obrazložitvi je pojasnjeno, da je zavrnjena zahteva za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega B.B. roj. ..., roj. ..., umrli ..., torej babici A.A.. S 1. točko izreka izpodbijane odločbe, pa je bil tej osebi vrnjen del podržavljenih parc. št. 473, 474 in 480 k.o. .... To pomeni, da je toženka v tem delu odločala o vračilu solastniškega deleža na dveh nepremičninah, tj. 473 in 474 k.o...., o čemer je bilo že pravnomočno odločeno. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave).

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi tako, da se odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 490-29/2012/286 z dne 18. 12. 2019 v 1. točki odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne temu organu v ponovni postopek. V preostalem delu se tožba zavrne.

II. Zahteve za povračilo stroškov strank z interesom se zavrnejo.

Obrazložitev

1. Toženka je v 1. točki izreka izpodbijane odločbe odločila, da mora tožnica skrbniku za poseben primer, postavljenemu nadomestni upravičenki A.A., roj. ..., umrli ..., ki se je štela za državljanko SR Slovenije in jugoslovansko državljanko od 28. 8. 1945 dalje, za vračilo deleža 15/72 na delu podržavljenih parcel 473 v izmeri 290 m2, 474 v izmeri 290 m2 in 480 v izmeri 1830 m2, vse k.o. ..., danes del parcele 1319/1 v izmeri 2393 m2 in parcele 1319/2 izmere 17 m2, obe k.o. ..., podržavljenih B.B. roj. ..., umrli..., izplačati odškodnino v obliki obveznic Slovenskega državnega holdinga d.d. v višini 18.288,65 DEM, v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe. V 2. točki izreka izpodbijane odločbe pa je odločila, da mora tožnica skrbniku za poseben primer, postavljenemu nadomestni upravičenki A.A., roj. ..., umrli ..., ki se je štela za državljanko SR Slovenije in jugoslovansko državljanko od 28. 8. 1945 dalje, za vračilo deleža 5/72 na delu podržavljenih parcel 473 v izmeri 290 m2, 474 v izmeri 290 m2 in 480 v izmeri 1830 m2, vse k.o. ..., danes del parcele 1319/1 v izmeri 2393 m2 in parcela 1319/2 izmere 17 m2, obe k.o. ..., podržavljenih C.C., roj ..., umrli ..., izplačati odškodnino v obliki obveznic Slovenskega državnega holdinga d.d. v višini 6.096, 21 DEM, v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe.

2. V obrazložitvi navaja, da je A.A. vnukinja B.B., kateri je bil solastniški delež na nepremičninah, ki so predmet zahteve za denacionalizacijo, podržavljen na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka Avnoj z dne 21. 11. 1944 o prehodu sovražnikovega imetja v državno last. S pravnomočno odločbo Upravne enote Ljubljana je bilo ugotovljeno, da B.B., ni bila državljanka LRS in FLRJ, zaradi česar ji glede na prvi odstavek 9. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) ne gre status upravičenke do denacionalizacije. Zato je ugotavljala, ali je mogoče določiti nadomestnega upravičenca na podlagi 12. člena ZDen. B.B., je bila mati C.C., ki se glede na pravnomočno odločbo Upravne enote ...prav tako ni štela za državljanko SR Slovenije in SFRJ. C.C. pa je mati vlagateljice zahteve za denacionalizacijo A.A., roj. ..., ki je državljanka SR Slovenije in jugoslovanska državljanka od 28. 8. 1945 dalje. Vlagateljica je ... umrla, njena naslednika pa sta D.D. in E.E..

3. Ni sporno, da je A.A. upravičena do vrnitve premoženja, ki je bilo podržavljeno njeni mami C.C.. Po toženkini presoji pa se A.A. obravnava tudi kot nadomestna upravičenka za premoženje podržavljeno B.B., saj je njena vnukinja in potomka oziroma dedinja prvega dednega reda. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997 in na to, da se določba 12. člena ZDen uporablja tudi v primerih, ko je lastnik nacionaliziranega premoženja še živ, vendar ni upravičenec. Za razlikovanje med vnuki, katerih starši kot bivši lastniki podržavljenega premoženja so še vedno živi in vnuki, katerih starši so kot bivši lastniki podržavljenega premoženja po podržavljenju umrli in to le nekaj let pred smrtjo svojih otrok, ni nobenega razumnega razloga.

4. Zavrača ugovor tožnice, da je bilo o denacionalizaciji deleža B.B. že pravnomočno odločeno, saj o tem na prvi stopnji ni odločila toženka kot pristojni organ, sploh pa ne v času drugačne razlage drugega odstavka 10. člena ZDen. Odločba Upravne enote ...z dne 12. 1. 2009 se nanaša le na nekatere parcele, vlagateljico A.A., ki ni edina vlagateljica, izrek pa se glasi, da se zahteva za denacionalizacijo podržavljenega premoženja parc. št. 473, 474 in 481, vse k.o. ..., zavrne. Enako velja za odločbo Upravne enote z dne 8. 9. 2009, ki se nanaša na parc. št. 471/7 k.o. ... (pravilno 471/5 iste k.o.), ki sploh ni ocenila in ugotovila ter obrazložila vseh možnosti vlagateljice zahteve. Zgolj na to odločbo pa se nanaša tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 112/2010. Nobena od teh odločb ne vsebuje posebne obrazložitve in poudarka na odločitvi glede upoštevanja vlagateljice A.A. kot nadomestne upravičenke in sta zelo kratki. Posledično nimata jasnega in določnega izreka, deloma pa je o zadevi odločil nepristojni organ.

5. V nadaljevanju še ugotavlja, da je Upravna enota z odločbo št. 3211-35/2001-292 z dne 31. 1. 2009 in sklepom z dne 10. 3. 2009 ter z odločbo št. 3211-35/2001-291 z dne 31. 1. 2009 in sklepom z dne 31. 1. 2009 iz svoje pristojnosti vrnila del parcele 473 prejšnjim lastnikom, med njimi A.A., v površini 320 m2, ker pa je ta parcela merila 610 m2, ostane za vračilo še 290 m2. Enako velja za parcelo 474, pri kateri je predmet vračanja še 290 m2 in za parcelo 480, pri kateri je predmet vračanja še površina 1830 m2, skupaj 2410 m2. Ta površina se danes nahaja v parceli 1319/2 in v delu parcele 1319/1 k.o. .... Nepremičnini sta zavarovani z Odlokom o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (v nadaljevanju Odlok). Ker je odlok predpis iz tretjega odstavka 18. člena ZDen, je po 4. točki prvega odstavka 54. člena ZDen toženka pristojna za odločanje o vračilu te površine podržavljenih nepremičnin.

6. Navaja še, da je osnova za določanje vrednosti cenilno poročilo izvedenca gradbene strokeF.F., ki ga je v postopku pridobila Upravna enota Ljubljana. Iz njega izhaja, da je na parceli 473 stala stavba, katere vrednost je (skupaj z zemljiščem) znašala 65.184,25 DEM oziroma 106,85 DEM/m2, kar za 290 m2 parcele znaša 30.986,50 DEM. Ugotavlja, da je tudi površina ostalih podržavljenih nepremičnin štela za komunalno opremljeno zemljišče, saj iz mapne kopije ter dopisov Elektro ...in Javnega podjetja ...izhaja, da je ležalo v 200 metrskem pasu od javnega vodovodnega omrežja in v 60 metrskem pasu ob javni dovozni poti, ki je bila priključena na javno cestno omrežje, medtem ko je bilo javno vodovodno omrežje oddaljeno 100 m. Glede na to se 290 m2 nekdanje parcele 474 in 1830 m2 nekdanje parcele 480 k.o. ... vrednoti kot nezazidano komunalno opremljeno stavbno zemljišče, kar pomeni da vrednost te površine znaša 87.785,54 EUR. Ker je delež B.B., 15/72 tin, ji pripada odškodnina v vrednosti 18. 288,65 DEM, C.C. pa 5/72 tin te vrednosti, kar pomeni 6.096, 21 DEM.

7. Tožnica se z odločitvijo ne strinja. V tožbi glede odločitve iz prve točke izpodbijane odločbe navaja, da A.A. ni mogoče šteti za nadomestno upravičenko po 12. členu ZDen, saj je vnukinja pokojne B.B., ki je umrla leta 1965. V času njene smrti je bila dedinja prvega dednega reda, njena hči C.C., roj. 1895, še živa. Status nadomestnega upravičenca po 12. členu ZDen bi imela tako C.C.n, če bi imela jugoslovansko državljanstvo, vendar tega pogoja ni izpolnjevala. Ob takem, nespornem dejanskem stanju, bi morala toženka zahtevo za denacionalizacijo premoženja zavrniti. Razlogi zavrnitve bi bili identični tistim, ki jih je toženka že upoštevala v svoji odločbi št. 4904-43/2008-7 z dne 25. 2. 2009, ko je povsem jasno in izčrpno pojasnila pravni status oseb po 12. členu ZDen. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da se odločitev nanaša na delež 15/72 B.B., zato je toliko manj jasna nasprotna ugotovitev toženke, da se je odločitev iz leta 2009 nanašala na A.A.. V isti zadevi je odločilo tudi upravno sodišče s sodbo I U 638/2009 z dne 24. 11. 2009, v kateri je pojasnilo vsebino določbe 12. člena ZDen v povezavi z Zakonom o dedovanju (v nadaljevanju ZD) in sicer, da pride vstopna pravica vnukov in pravnukov v poštev le, če zapustnik preživi svojega otroka.

8. Druga točka izreka izpodbijane odločbe pa je po mnenju tožnice nezakonita zato, ker je bilo o istem premoženju že odločeno z odločbo Upravne enote ...št. 3211-35/2002-291 z dne 31. 1. 2009. Navedeno velja predvsem za parc. št. 473 glede delov parc. št. 474 in 481 pa je ugotoviti, da dejansko stanje glede obsega ni v celoti pravilno ugotovljeno. Poleg tega meni, da je v zadevi sporna stvarna pristojnost toženke, saj Odlok o razglasitvi Tivolja, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost nima značaja posamičnega oziroma posebnega akta. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zahtevo za denacionalizacijo zavrne ter podrejeno, da odločbo odpravi in vrne toženki v ponovni postopek.

9. Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

10. Stranka z interesom Mestna občina ...primarno vztraja, da so izkazane ovire za vračilo v naravi, sicer pa se v celoti pridružuje stališču tožnice, da A.A. v predmetni zadevi ne more biti nadomestna upravičenka po B.B.ter da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno. Predlaga zavrnitev tožbe in uveljavlja povračilo stroškov postopka.

11. Stranke z interesom D.D. in dediči E.E. v odgovoru na tožbo navajajo, da je se strinjajo, da je bilo o vrnitvi deleža do 15/72 nepremičnin parc. št. 473, 474 in 480, vse k.o. ..., že pravnomočno odločeno z delno odločbo Upravne enote Ljubljana št. 3211-35/2002-77 z dne 12. 1. 2009. Zato sodišču predlagajo, da tožbi v tem delu ugodi in 1. točko izreka izpodbijane odločbe odpravi. Iz previdnosti pa opozarjajo, da se ne strinjajo s tem, da A.A. ni nadomestna upravičenka po B.B. Nepremičnina parc. št. 473 k.o. ... je ob podržavljenju predstavljala stavbišče v izmeri 610 m2, nepremičnina parc. št. 474 k.o. ... pa vrt v izmeri 3270 m2, skupaj 3880 m2. Z odločbama, ki jih citira toženka, je bil upravičenki vrnjen solastniški delež do 5/72 na delu nepremičnine 473 v izmeri 320 m2, in 5/72 tin na delu nepremičnine 474 v izmeri 2980 m2, skupaj torej 3300 m2. Razlika znaša 580 m2. Tekom postopka je bilo o pristojnosti že odločeno, in sicer je Ministrstvo za okolje in prostor s svojo odločbo št. 4904-43/2008-9 z dne 27. 2. 2009 odločilo, da je toženka stvarno pristojna za odločanje v tej zadevi, čemur tožnica v več kot desetletju vodenja postopka ni oporekala. Pooblaščena odvetniška družba še opozarja, da je E.E. umrl, da ne ve kdo so njegovi dediči in da jih ne zastopa. Predlaga, da sodišče opravi poizvedbe o njegovi smrti in dedičih oziroma, da postopek do pravnomočno zaključenega zapuščinskega postopka prekine sicer pa predlaga zavrnitev tožbe ter uveljavlja povračilo stroškov postopka.

12. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v delno odločbo št. 3211-35/2002-277 z dne 12. 1. 2009 (A4), delno odločbo št. 3211-35/2002-291 z dne 31. 1. 2009 z dne 31. 1. 2009 (A5 in C4), identifikacijo katastrskih podatkov z dne 13. 3. 2001 (C3), sklep št. 3211-35/2002-298 z dne 10. 3. 2009 (C5) in odločbo št. 4904-43/2008 z dne 27. 2. 2009 (C6).

13. Tožba je delno utemeljena.

14. Sodišče ni sledilo predlogu pooblaščencev E.E. naj postopek prekine, ker je umrl in ne vedo, kdo so njegovi dediči, katerih ne zastopajo. Prva točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ki se uporablja po prvem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1), namreč določa, da se postopek prekine, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca. E.E. je v upravnem postopku za zastopanje pooblastil odvetniško pisarno, to pooblastilo pa se razteza tudi na zastopanje v upravnem sporu (Glej I Up 48/2019 z dne 3. 6. 2020). Nadalje 784. člen Obligacijskega zakonika določa, da naročilo preneha z naročiteljevo smrtjo samo, če je tako dogovorjeno ali če je prevzemnik prevzel naročilo glede na svoja osebna razmerja z naročiteljem (tretji odstavek). Prevzemnik naročila mora nadaljevati zaupane mu posle, če bi sicer nastala škoda za dediče, vse dotlej, dokler ti niso zmožni sami prevzeti skrbi zanje (četrti odstavek). Tožba je bila res napačno poslana v odgovor neposredno E.E., kot pravilno opozarja stranka z interesom, vendar zaradi tega njegovi dediči niso bili prikrajšani za pravico do odgovora na tožbo, saj ga je sodišče obravnavalo.

15. Po 4. točki prvega odstavka 54. člena ZDen o zahtevah za denacionalizacijo stvari iz prvega in drugega odstavka 17. člena ter tretjega odstavka 18. člena tega zakona na prvi stopnji odloča ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, kadar so te stvari zavarovane po predpisih o ohranjanju narave.

16. Z odločbo št. 49404-43/2008 – 9 z dne 27. 2. 2009 je Ministrstvo za okolje in prostor ob reševanju pritožbe zoper delno odločbo Upravne enote Ljubljana št. 4904-43/2008 – 9 z dne 27. 2. 2009 odločilo, da je za odločanje o zahtevku A.A. za denacionalizacijo nepremičnine parc.št. 1319 k.o. ... na prvi stopnji pristojno Ministrstvo za okolje in prostor. Stališče stranke z interesom, da je bilo o tem že odločeno, ni pravilno, saj gre za procesni sklep, zoper katerega ni bilo pritožbe in tožbe. Zato lahko tožnica ta ugovor uveljavlja zoper odločitev o glavni stvari.

17. Med strankami ni sporno, da se podržavljene nepremičnine (danes del parc. št. 1319/1 in 1319/2 k.o. ...) nahajajo v sklopu parka ..., ki je bil zaščiten z Odlokom o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Ur.l. SRS št. 21/84-1063) oziroma v času odločanja toženke z Odlokom o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib, ki je izdan na podlagi 45., 49., 53., 55. in 71. člena Zakona o ohranjanju narave. Ker odlok predstavlja veljaven akt o zavarovanju v skladu s predpisi o ohranjanju narave, je po presoji sodišča toženka pristojna za obravnavanje zadeve. ZDen namreč ne določa, da je pristojna za obravnavanje samo takrat, kadar ima akt o zavarovanju naravo posamičnega pravnega akta. Zato je po presoji sodišča tožbeni ugovor, da toženka ni pristojna za odločanje, neutemeljen.

18. Sodišče ugotavlja, da je Upravna enota Ljubljana z delno odločbo št. 3211-35/2002-27 z dne 12. 1. 2009 odločila, da se zahteva za denacionalizacijo podržavljenega premoženja parc. št. 473, 474 in 481, vse k.o. ... do 15/72 vlagateljice A.A., zavrne. V obrazložitvi je pojasnjeno, da je zavrnjena zahteva za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega B.B., roj. ..., umrli..., torej babici A.A.. S 1. točko izreka izpodbijane odločbe, pa je bil tej osebi vrnjen del podržavljenih parc. št. 473, 474 in 480 k.o. .... To pomeni, da je toženka v tem delu odločala o vračilu solastniškega deleža na dveh nepremičninah, tj. 473 in 474 k.o. ..., o čemer je bilo že pravnomočno odločeno. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave). Iz navedene odločbe sicer ne izhaja, da bi Upravna enota ...odločila tudi o nepremičnini parc. št. 480 k.o. ..., saj odločba govori o parc. št. 481 k.o. .... Ker pa se je stranka z interesom strinjala, da je bilo o vsem premoženju, navedenem v 1. točki izreka izpodbijane odločbe že pravnomočno odločeno, sodišče ni raziskovalo, ali gre morda zgolj za pomoto v številkah ali za drugo nepremičnino, ampak je v tem delu na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek.

19. Odločitev toženke iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe pa je po oceni sodišča pravilna. Tožnica je sicer v tožbi posplošeno navajala, da glede vračila delov parc. št. 474 in 481 k.o. ... dejansko stanje glede obsega ni v celoti pravilno ugotovljeno. Na naroku je ta ugovor na poziv sodišča dodatno pojasnila, in sicer je navedla, da je bilo o vračanju parc. št. 473, 474 in 481 k.o. ... že pravnomočno odločeno z odločbo Upravne enote Ljubljana št. 3211-35/2002-291 z dne 31. 1. 2009. Sodišče je ugotovilo, da to ne drži. 20. Z delno odločbo št. 3211-35/2002-291 z dne 31. 1. 2009 (v nadaljevanju delna odločba) je Upravna enota Ljubljana odločila, da A.A. za podržavljenih 5/72 tin nepremičnin parc. št. 473 v izmeri 610 m2, parc.št. 474 v izmeri 2980 m2 in parc. št. 481 v izmeri 1115 m2, vse k.o. ... pripada odškodnina v višini 16.569,61 DEM v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe. Iz obrazložitve je razvidno, da je imenovana nadomestna upravičenka po svoji mami C.C.. Ker iz identifikacijskega potrdila izhaja, da je parcela 473 k.o. ... merila 610 m2, bi iz tega sicer izhajalo, da je bilo podržavljeno premoženje v celoti vrnjeno. Vendar je Upravna enota Ljubljana dne 10. 2. 2009 izdala popravni sklep, iz katerega izhaja, da je prišlo pri pisanju delne odločbe do pomote in da je prava številka, torej izmera, o kateri je bilo odločeno, 320 m2 te parcele. Ker tožnica ni izkazala, da bi se zoper ta popravni sklep pritožila oziroma, da je bil odpravljen, na njej pa je bilo dokazno breme, je sodišče štelo, da je bil z delno odločbo A.A. vrnjen solastniški delež 5/72 tin na 320 m2 nepremičnine 473 k.o. .... Ker je nepremičnina ob podržavljenju merila 610 m2, je toženka upravičeno vrnila še 290 m2 te parcele.

21. Nadalje iz identifikacijskega potrdila izhaja, da je parcela 474 k.o. ... ob podržavljenju merila 3270 m2, z delno odločbo pa je bil A.A. vrnjen solastniški delež na izmeri 2980 m2, razlika je torej 290 m2, kar je bilo z izpodbijano odločbo vrnjeno upravičenki. V delni odločbi je sicer navedeno, da je bil del v izmeri 290 m2 vrnjen v naravi, česar pa sodišče ni štelo za dokazano, saj v spisu ni nobene odločbe, iz katere bi izhajalo, da je bila ta izmera dejansko vrnjena upravičenki v naravi, tožnica pa se nanjo ni sklicevala in je ni predložila. Sklicevala se je zgolj na delno odločbo, s katero pa se vrača delež na 2980 m2 te nepremičnine. Zato je sodišče presodilo, da je tudi odločitev, da se vrača solastniški delež na 290 m2 te parcele pravilna.

22. Kar se tiče vračanja deleža na nepremičnini parc. št. 480 k.o. ..., pa sodišče ugotavlja, da ta parcela v delni odločbi, na katero se sklicuje tožnica, sploh ni navedena. V delni odločbi je navedena nepremičnina parc. št. 481 k.o. .... Tožnica ni trdila niti dokazovala, da naj bi šlo za pomoto. Ker se tudi ni sklicevala na noben drug dokaz, sodišče ugotavlja, da svoje trditve, da je bil upravičenki solastniški delež na 1830 m2 podržavljene parcele 480 k.o. ... že vrnjen, ni dokazala in je odločitev toženke, da se to premoženje vrne, pravilna.

23. Ker to, da je upravičenka za vračilo tega premoženja A.A. (kot nadomestna upravičenka svoje mame C.C. ni sporno, prav tako pa ni sporno vrednotenje podržavljenega premoženja, se sodišče v presojo pravilnosti teh okoliščin ni spuščalo, saj je vezano na tožbeni predlog (prvi odstavek 40. člena ZUS-1 ).

24. Sodišče je zahtevek strank z interesom za povračilo stroškov zavrnilo, ker z navedbami iz odgovora na tožbo niso v ničemer prispevale k odločitvi sodišča (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).