Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je bila odločba, zoper katero je tožnik vložil tožbo, že odpravljena, tožnik nima pravnega interesa za vodenje upravnega spora in tudi ne za izdajo začasne odredbe.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo (1. točka izreka sklepa) zoper odločbo Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo (v nadaljevanju Urad) z dne 17. 3. 2010, s katero je tožena stranka odločila, da mora ponudnik storitve informacijske družbe gospodarska družba X. v roku 15 dni po prejemu te odločbe omejiti dostop do spletne strani www..., na kateri gospodarska družba Y. prireja spletne igre na srečo, z onemogočitvijo pretvorbe tekstovnega spletnega naslova www... v IP naslov. Sodišče prve stopnje je zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka).
2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je bila odločba Urada, zoper katero je tožnik vložil tožbo, z odločbo Ministrstva za finance z dne 23. 11. 2010 že odpravljena, zato tožnik nima pravnega interesa v tem upravnem sporu.
3. Tožeča stranka zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča vlaga pritožbo (in dopolnitev pritožbe) zaradi kršitve pravil postopka, nepravilne uporabe materialnega prava ter napačne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno razdružilo postopek v zvezi z odločbo z dne 17. 3. 2010 in sklepom istega organa z dne 13. 4. 2010 ter odločbo tožene stranke z dne 23. 11. 2010. Tožniku je bila kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva v zvezi s predlagano začasno odredbo. Meni, da je kot stranka šikanirana in da so državni organi našli način, kako se izogniti reševanju vprašanja skladnosti slovenskega prava z evropskih. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni in tožbi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer naj se opredeli do vprašanja razdružitve postopka tako, da bo sodišče prve stopnje dva zadevna postopka združilo in šele potem izdalo zakonito odločitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper odločbo Urada z dne 17. 3. 2010. Po pritožbi gospodarske družbe A., je bila navedena odločba Urada z odločbo Ministrstva za finance z dne 23. 11. 2010 odpravljena, saj je bila gospodarska družba X., kateri je bilo z odločbo z dne 17. 3. 2010 naloženo, da mora omejiti dostop do spletne strani tožeče stranke, pripojena družbi A. in izbrisana iz sodnega registra dne 25. 2. 2010, torej pred izdajo izpodbijane odločbe.
7. Glede na navedeno dejansko stanje se Vrhovno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da tožnik nima pravnega interesa (ki je procesna predpostavka) za vodenje tega upravnega spora, saj je bila odločba, ki jo tožnik izpodbija v upravnem sporu, že odpravljena. Zato je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo na podlagi 6. točke 36. člena ZUS-1. 8. Neutemeljeni so pritožbeni ugovori glede razdružitve zadeve v obravnavanem upravnem sporu. Sodišče lahko na podlagi prvega odstavka 42. člena ZUS-1 tudi odloči, da se več v enem postopku vloženih zahtevkov obravnava in o njih odloči v ločenem postopku. Gre za sklep procesnega vodstva, ki je v izključni domeni sodišča. Vseeno pa Vrhovno sodišče opozarja, da je institut „razdružitve“ zadeve pogojen z razlogi smotrnosti in sodišče mora navesti razumne razloge za tako razdružitev, nikakor pa ne sme biti zaradi uporabe tega instituta na kakršenkoli način ogroženo sodno varstvo strank.
9. Ker je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, je tudi pravilno zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe, saj je obstoj tožbe, sposobne za meritorno obravnavo, pogoj za izdajo začasne odredbe.
10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.