Jedro

Vabilo stranki na zaslišanje mora biti vročeno osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko. V primeru pravne osebe, je to njen zakoniti zastopnik. Vabilo mora prav tako vsebovati navedbo, da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank, in da je lahko stranka, ki pride na narok, zaslišana, čeprav druga stranka ne bi prišla. Ker iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bilo vabilo toženi stranki na narok za glavno obravnavo vročeno osebno zakonitemu zastopniku tožene stranke, kot tudi ne, da bi vsebovalo navedbe, ki jih opredeljuje drugi odstavek 261. člena ZPP, in ker niso bili podani drugi razlogi iz 258. člena ZPP za zaslišanje le ene od obeh pravdnih strank, bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi toženo stranko.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki izreka v delu, ki se nanaša na glavnico v višini 1.656,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 9. 2014 dalje do plačila, in v II. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu izpodbijana sodba potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 35274/2015 z dne 30. 3. 2015 v prvem odstavku izreka v celoti v veljavi, tretji odstavek izreka navedenega sklepa pa se v celoti razveljavi (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 555,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo in sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Glavni pritožbeni očitek tožene stranke je, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem njenega zakonitega zastopnika, s katerim je dokazovala, da ji blago na podlagi spornih dobavnic in računov ni bilo izročeno. Navajala je, da sodišče prve stopnje zakonitega zastopnika tožene stranke ni vabilo na narok, zaslišalo pa je zakonitega zastopnika tožeče stranke. Uveljavljala je torej absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), saj naj bi bila izpovedba zakonitega zastopnika tožene stranke ključna za odločitev o tožbenem zahtevku.

7. Glede na to, da gre za spor majhne vrednosti, v katerem je sodišče vezano na ugotovljena dejstva, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da je sporna le še dobava blaga na podlagi (nepodpisane) dobavnice št. 03219 v višini 2.317,79 EUR s pripadki (česar tožena stranka v pritožbi ne izpodbija), ter da tožena stranka trditev, da tožeči stranki ne dolguje ničesar oziroma kvečjemu 411,34 EUR, ni substancirala še manj dokazovala s kakršnimkoli dokazom, je pritožbeno sodišče pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP presojalo le še glede odločitve o tožbenem zahtevku za plačilo računa št. 2063-14 z dne 31.8. 2014 v znesku 1.656,55 EUR, v katerem so zajete dobave oziroma del dobav po zgoraj navedeni dobavnici.

8. 257. člen ZPP določa, da lahko sodišče sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, ugotovi tudi z zaslišanjem strank. Pravilo, da sodišče zasliši obe stranki, izhaja iz 258. člena ZPP, ki določa da se lahko sodišče odloči, da zasliši samo eno stranko le, če se prepriča, da stranki, ki jo je treba zaslišati, niso znana sporna dejstva, ali če zaslišanje te stranke ni mogoče. Po drugem odstavku citiranega člena lahko sodišče odloči, da zasliši samo eno stranko tudi v primeru, če druga stranka noče izpovedovati, ali če se ne odzove sodnemu vabilu. Vabilo stranki na zaslišanje mora biti vročeno osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko. V primeru pravne osebe, je to njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 261. člena ZPP).(1) Vabilo mora prav tako vsebovati navedbo, da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank, in da je lahko stranka, ki pride narok, zaslišana, čeprav druga stranka ne bi prišla (drugi odstavek 261. člena ZPP). Ker iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bilo vabilo toženi stranki na narok za glavno obravnavo vročeno osebno zakonitemu zastopniku tožene stranke, kot tudi ne, da bi vsebovalo navedbe, ki jih opredeljuje drugi odstavek 261. člena ZPP, in ker niso bili podani drugi razlogi iz 258. člena ZPP za zaslišanje le ene od obeh pravdnih strank, bi po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi toženo stranko. Ker je zaslišanje same sebe predlagala tožena stranka, je sodišče s tem, ko tega zaslišanja ni izvedlo oziroma zakonitega zastopnika tožene stranke ni pravilno vabilo na zaslišanje, kršilo njeno pravico do dokaza, ki je sestavni del pravice do izjave pred sodiščem(2) (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo v delu, ki se nanaša na račun 2063-14 z dne 31. 8. 2014, ki vsebuje (tudi) dobavo po sporni dobavnici, ter posledično še v delu, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo o stroških postopka (II. točka izreka izpodbijane odločbe) in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena in 3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo izpodbijano odločbo (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

10. V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zaslišati še toženo stranko in po razjasnitvi vseh spornih vprašanj odločiti o tožbenem zahtevku v delu, ki se nanaša na dobavo po sporni dobavnici št. 03219, vsebovano v računu št. 2063-14, ter o stroških vsega postopka.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. členu ZPP ki določa, da v primeru, če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.

Op. št. (1): Glej Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 524. Op. št. (2): Prav tam, str. 517 – 518.