Jedro

Predlog za izvršbo za izterjavo bodočih preživninskih terjatev po 106. členu ZIZ in predlog za izdajo predhodne odredbe po 259. členu ZIZ predstavljata različna med seboj neodvisna pravna instituta. Bistvena razlika med obema institutoma je v njunem učinku. Na podlagi sklepa po 106. členu ZIZ se rubež in hkrati izplačilo s strani dolžnikovega dolžnika opravi šele ob zapadlosti vsakega posameznega obroka. Na podlagi sklepa o predhodni odredbi za zavarovanje bodočih preživninskih terjatev pa sme dolžnikov dolžnik že ob prejemu sklepa o izvršbi zarubiti dolžnikova sredstva v višini celotnega zneska vseh bodočih preživninskih terjatev, za katere je dovoljeno zavarovanje, vendar posameznih zneskov ob njihovi zapadlosti ne sme izplačati upniku, vse dokler za njihovo izterjavo ni dovoljena izvršba.

Namen izdaje predhodne odredbe po 259. členu ZIZ je torej prav možnost tudi zavarovanja terjatev iz bodoče izvršbe dovoljene na podlagi 106. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi zoper 3. točko sklepa z dne 28. 9. 2021 se ugodi in se sklep v tem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek v tem obsegu.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dne 28. 9. 2021 s sklepom dovolilo izvršbo na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 657/2010 z dne 29. 3. 2012 za posamezne mesečne obroke skupaj z obrestmi od 19. 9. 2012 dalje in za izterjavo občasnih dajatev iz naslova zakonite preživnine z zapadlostjo vsakega 18. dne v mesecu v znesku 181,58 EUR oziroma v znesku v skladu z vsakokratnim obvestilom o uskladitvi preživnine pristojnega centra za socialno delo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude od vsakega preživninskega obroka in izterjavo izvršilnih stroškov v znesku 149,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, z rubežem denarnih sredstev na transakcijskem računu, z rubežem dveh tretjin plače in drugih prejemkov in z rubežem in cenitvijo ter prodajo dolžnikovih premičnin (točka 1 sklepa), za izvršitelja je določilo A. A. (točka 2 sklepa), predlog za izdajo predhodne odredbe je zavrglo (točka 3 sklepa), zavrnilo je zahtevo upnika za povrnitev stroškov v delu, ki presega znesek priznanih stroškov (točka 4 sklepa).

2. Zoper točko 3 sklepa je upnica po svojih pooblaščencih vložila pritožbo in sicer iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da ugodi predlogu upnice za izdajo predhodne odredbe oziroma podredno sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek z ustrezno stroškovno posledico skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo predhodne odredbe zavrnilo iz razloga, ker tak sklep ne bi bil dovoljen, ker je za iste zneske upnik predlagal in sodišče dovolilo izvršbo pod točko 1.b., ki glede na izvršilna dejanja zajema tudi zavarovanje z rubežem. Navedeno stališče je napačno. Izvršba za izterjavo bodočih terjatev preživnine po 106. členu ZIZ in zavarovanje še nezapadlih zneskov zakonite preživnine s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ sta samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta. Namen določila 106. člena ZIZ je v tem, da upniku ni treba vedno znova zahtevati izvršbe ob zapadlosti posameznih preživninskih obrokov. Bo pa upnica le na podlagi izdane prehodne odredbe za te zneske pridobila zastavno pravico na dolžnikovem premoženju, na podlagi katere bo v nadaljevanju po zapadlosti teh preživninskih obrokov lahko prišla do poplačila. Stališče sodišča prve stopnje, da izvršba bodočih občasnih terjatev po 106. členu ZIZ zajema tudi zavarovanje z rubežem, je napačna, saj nobenih izvršilnih dejanj med drugim tudi rubeža pri bodočih še nezapadlih terjatvah ni dopustno izvršiti pred zapadlostjo teh zneskov. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Drži pritožbena trditev, da predstavljata predlog za izvršbo za izterjavo bodočih preživninskih terjatev po 106. členu ZIZ in predlog za izdajo predhodne odredbe po 259. členu ZIZ različna med seboj neodvisna pravna instituta. 106. člen ZIZ omogoča dovolitev izvršbe na denarno terjatev dolžnika za izterjavo občasnih dajatev iz naslova zakonite preživnine, ki bodo zapadle v določenih časovnih presledkih v obdobju dveh let od dneva vložitve predloga brez ponovne zahteve ob njihovi zapadlosti. 259. člen ZIZ pa omogoča zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle zneske zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem letu. Drugi odstavek 259. člena ZIZ vzpostavlja tudi domnevo nevarnosti kot eden od zakonskih pogojev za izdajo predhodne odredbe v primeru zavarovanja še nezapadlih zneskov zakonite preživnine in sicer, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana. Bistvena razlika med obema institutoma, to je izvršbe po 106. členu ZIZ in predhodne odredbe po 259. členu ZIZ, je torej v njunem učinku. Na podlagi sklepa po 106. členu ZIZ se rubež in hkrati izplačilo s strani dolžnikovega dolžnika opravi šele ob zapadlosti vsakega posameznega obroka. Na podlagi sklepa o predhodni odredbi za zavarovanje bodočih preživninskih terjatev pa sme dolžnikov dolžnik že ob prejemu sklepa o izvršbi zarubiti dolžnikova sredstva v višini celotnega zneska vseh bodočih preživninskih terjatev, za katere je dovoljeno zavarovanje, vendar posameznih zneskov ob njihovi zapadlosti ne sme izplačati upniku, vse dokler za njihovo izterjavo ni dovoljena izvršba. Če torej izvršba ne bi bila predlagana v smislu 106. člena ZIZ, bi v 15. dneh od zapadlosti posameznega preživninskega obroka predhodna odredba prenehala, če upnica ne bi v tem roku vložila novega predloga za izvršbo za posamezen zapadli obrok in tako v nadaljevanju nov predlog za vsak mesečni obrok posebej. Na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega za izterjavo bodočih terjatev po 106. členu ZIZ, dolžnikov dolžnik ob prejemu sklepa o izvršbi namreč ne sme zarubiti celotnega zneska vseh bodočih terjatev, ampak mora zgolj ob zapadlosti plačati posamezni preživninski obrok, ki zapade v plačilo v obdobju, za katerega je izvršba dovoljena (primerjaj še Anja Drev: spremembe v zvezi z izterjavo preživninskih terjatev po noveli ZIZ-J, Pravna praksa 35/2014). Odločitev sodišča prve stopnje, ko je predlog za izdajo predhodne odredbe zavrglo kot nedovoljen, je torej napačna. Namen izdaje predhodne odredbe po 259. členu ZIZ je torej prav možnost tudi zavarovanja terjatev iz bodoče izvršbe dovoljene na podlagi 106. člena ZIZ.

5. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi upnice zoper točko 3 sklepa ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem pa višje sodišče pripominja, da iz predloga upnice izhaja, da je upnica predlagala zavarovanje s tremi vrstami predhodnih odredb, zato se bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku opredeliti do tega, ali so za zavarovanje terjatve potrebne vse tri vrste predhodnih odredb.

6. Glede na to, da je višje sodišče pritožbi ugodilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).