Jedro

Če je bila poroštvena pogodba pravno veljavno sklenjena in če se je toženka zavezala kot solidarni porok s poroštveno izjavo v predpisani obliki, ki ni bila obremenjena z nikakršnim pogojem, za obveznosti iz te pogodbe tudi solidarno jamči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane še naprej v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani v 1. točki izreka za glavnico v višini 24.141,29 EUR, zamudne obresti, natekle do 1.6.2005 v višini 1.273,50 EUR in zakonske zamudne obresti od zneskov 24.141,29 EUR ter 1.273,50 EUR od 2.6.2005 dalje do plačila ter za izvršilne stroške v znesku 368,90 EUR z obrestmi. Sodišče je ugotovilo, da je pogodba o otvoritvi akreditiva z dne 28.10.2002 veljavna, obveznost tožene stranke pa presojalo skladno z določili OZ po poroštveni pogodbi. Na podlagi določil pogodbe je sodišče ugotovilo, da je poroštvo, ki ga je prevzela tožena stranka solidarno poroštvo, iz listin pa ugotovilo višino terjatve, ki je zapadla in katere glavni dolžnik ni poravnal ter zato upravičeno zahteval izpolnitev od solidarnega poroka, to je tožene stranke.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz razlogov nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo določila 1012., 1013, 1017., 1019. in 1020. člena OZ in napačno ugotovilo dejansko stanje. Za pravilno odločitev je potrebno natančno analizirati 5. člen pogodbe o otvoritvi akreditiva z dne 28.10.2002. Tožena stranka je namreč kot porok 1 podala v drugem odstavku 5. člena poroštveno izjavo in v ta namen naj bi predložila banki dve bianco lastni menici z menično izjavo za izpolnitev, vendar se to ni zgodilo. Poroštvena izjava je vezana na izdajo dveh bianco lastnih menic. Tu ne gre za dodatno zavarovanje z dvema bianco menicama, ampak za poroštveno izjavo, vezano na izdajo dveh bianco menic. Obveznost tožene stranke pa je potrebno razlagati izključno le v smislu meničnega zavarovanja prvega poroka, torej tožene stranke in ne kot dvakratno zavarovanje. Menični izjavi nista bili niti izdani niti ni bila podana menična izjava za izpolnitev. Ker tožena stranka kot porok ni izdala bianco menice, s tem tudi ni veljavna poroštvena izjava. Obveznost tožene po 2. odstavku 5. člena pogodbe tako sploh ni nastala, sodišče prve stopnje pa je napačno uporabilo določbe materialnega prava, napačno odločitev pa oprlo na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s prvostopnim stališčem, po katerem je v konkretnem primeru pogodba o otvoritvi akreditiva A-63/02 z dne 28.10.2002 veljavno sklenjena s strani obeh pogodbenikov. Svoje pravno stališče je sodišče prve stopnje jasno in prepričljivo utemeljilo v razlogih izpodbijane sodbe, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. Prav tako se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, po katerem je potrebno obveznost tožene stranke presojati skladno z določili Obligacijskega zakonika v delu, ki se nanaša na poroštvo. Pritožbenim trditvam tožene stranke, da je poroštvena izjava vezana izključno na izdajo dveh bianco lastnih menic, kar naj bi potrditvah pritožbe izhajalo tudi iz pogodbe, pa pritožbeno sodišče ne sledi. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na 1012. člen OZ, ki govori o poroštveni pogodbi, in tudi pogoj obličnosti je bil v danem primeru izpolnjen (1013. člen OZ). Ker je bila poroštvena pogodba pravno veljavno sklenjena in ker se je toženka zavezala kot solidarni porok (kar je vse že pravilno ugotovilo prvostopno sodišče), za obveznosti iz te pogodbe tudi solidarno jamči. Zato je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje tožene stranke, da zavarovanje ni bilo sprovedeno ter da ne more biti porok terjatvi tožeče stranke, saj je ob podpisu pogodbe želela odgovarjati oziroma je prevzela poroštvo le z izdajo dveh bianco menic (katerih pa nikoli ni izdala). Ob ugotovitvi, da je pogodba o poroštvu veljavno sklenjena, odpadejo pritožbene trditve o neobstoju poroštvene izjave in so neutemeljene pritožbene trditve o prevzemu poroštva le z izdajo dveh bianco menic. Tožena stranka se ni zavezala z vrednostnim papirjem (katerega nenazadnje niti nikoli ni v konkretnem primeru izdala), ampak s poroštveno izjavo v predpisani obliki, ki ni bila obremenjena z nikakršnim pogojem. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita, pritožba pa ni utemeljena, in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo (353. člen ZPP).

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k rešitvi pritožbene zadeve, nosi vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP).