Jedro

Zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je bil zavrnjen ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, pritožba v upravnem sporu ni dovoljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Stranka z interesom sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je odvetniku A. A. kot vlagatelju tožbe (v nadaljevanju pritožnik) s plačilnim nalogom odmerilo sodno takso za vložitev tožbe v upravnem sporu po tarifni številki 6111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v višini 148,00 EUR. Pritožnik je zoper plačilni nalog vložil ugovor, ki ga je Upravno sodišče zavrnilo. Poleg tega je zavrglo predlog za oprostitev plačila sodnih taks in pritožnika opozorilo, da mora sodno takso v skladu s prej omenjenim plačilnim nalogom plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje pritožnik.

**K I. točki izreka**

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pravno podlago za odločanje v sodnem postopku v obravnavani zadevi pomeni tretji odstavek 1. člena ZST-1, ki določa, da se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Dopustnost pritožbe zoper sklepe, izdane v upravnem sporu, torej tudi zoper sklepe, ki se nanašajo na sodne takse v tem postopku, ureja 82. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).1 Ta ureditev je celovita, zato po 22. členu ZUS-1 ne prihaja v poštev uporaba Zakona o pravdnem postopku (ZPP), temveč se v obravnavani zadevi uporabljajo izključno določbe ZUS-1. 5. Zaradi uporabe ZUS-1 je za odločitev v tej zadevi treba odgovoriti na vprašanje, ali je 82. člen ZUS-1 mogoče razlagati tako, da je zoper sklep Upravnega sodišča, ki se nanaša na sodne takse (sklep, izdan na podlagi ZST-1), mogoča pritožba.

6. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem vprašanjem v sklepih I Up 105/2020 z dne 9. 11. 2020, I Up 175/2018 z dne 6. 3. 2019 in I Up 117/2019 z dne 27. 8. 2019 že odločilo, da pritožba zoper takšen sklep ni dovoljena. V zadnjih dveh je ob tem tudi pojasnilo, da so se v upravnem sporu pritožbe zoper sklepe v zvezi s plačilom sodnih taks sicer v posameznih primerih obravnavale po vsebini (npr. sklep I Up 485/2009 z dne 10. 6. 2010, I Up 258/2017 z dne 7. 2. 2018), vendar pa to ne ovira razvoja pravnega stališča in prakse Vrhovnega sodišča, kot izhaja iz predmetne odločitve.

7. V obrazložitvi omenjenih sklepov je Vrhovno sodišče pojasnilo, da iz teleološke in sistemske razlage ZUS-1 izhaja, da je ta zakon omejil pravna sredstva na Vrhovno sodišče tako, da se najvišjega sodišča v državi (127. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustava) tudi v upravnem sporu ne obremenjuje z zadevami, ki ne ustrezajo njegovi temeljni funkciji. S tega vidika je omejitev pravnih sredstev zoper sklepe Upravnega sodišča razumno in ustavno dopustno omejena. Pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva (25. člen Ustave) je treba razumeti tako, da se način njenega uresničevanja določa različno za različne stopnje sodstva, saj te pomenijo tudi različno stopnjo strokovnega znanja in usposobljenosti sodnikov, ki v zadevi odločajo. Če je o vprašanjih v zvezi s taksami že odločilo Upravno sodišče, ki ima položaj višjega sodišča, potem ni nobenega ustavno zahtevanega razloga, da bi se moralo zoper to odločitev omogočati še pritožbeni preizkus (celo) na Vrhovnem sodišču. Ob tem je glede na okoliščine primera dodalo, da je pravico do pravnega sredstva stranka že imela in jo je izkoristila, saj je o ugovoru že bilo odločeno po višjem sodniku Upravnega sodišča. Zato je menilo, da ni videti vprašanj ustavnosti ureditve 82. člena ZUS-1, temveč je treba izhajati iz vsebine, ki jo tej ureditvi dajejo ustaljene metode razlage prava. Že po jezikovni metodi pa je jasno, da v primeru odločanja o plačilnem nalogu ne gre za sklep, zoper katerega bi ZUS-1 določal pravico do pritožbe (prvi odstavek 82. člena ZUS-1), z njim pa se tudi ne onemogoča nadaljnji postopek v upravnem sporu (drugi odstavek 82. člena ZUS-1). V navedenih zadevah Vrhovnega sodišča, ki so se nanašale tako na odlog oziroma oprostitev plačila sodnih taks kot na ugovor zoper plačilni nalog, je bilo torej ugotovljeno, da zoper takšne sklepe, izdane na podlagi ZST-1, zakon ne določa pravice do pritožbe.

8. Upravno sodišče je tudi v tej zadevi o ugovoru odločilo po višji sodnici tega sodišča. 9. Navedena stališča tako pomenijo, da pritožba tudi v obravnavani zadevi ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.

10. Ob tem Vrhovno sodišče pripominja, da je pritožnik sicer ravnal v skladu z danim pravnim poukom in zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo. Vendar mu napačen pravni pouk izpodbijanega sklepa ne more dati več pravic, kot mu gredo po zakonu.

**K II. točki izreka**

11. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 V 82. členu ZUS-1 je določeno: "(1) Sklep se lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon.(2) Zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim se onemogoči nadaljnji postopek, je dovoljena posebna pritožba, če ta zakon ne določa drugače."