Jedro

Sodna praksa je glede reševanja predhodnih vprašanj že večkrat zavzela stališče, da o predhodnem ali prejudicialnem vprašanju iz prvega odstavka 13. člena ZPP govorimo, kadar je meritorna rešitev odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. V takem primeru lahko sodišče samo reši to vprašanje, ali pa postopek prekine do takrat, ko bo to vprašanje rešeno na svojem matičnem področju. Pri odločanju o teh vprašanjih se mora sodišče ravnati po načelu smotrnosti (če je postopek na matičnem področju že v teku, če se nakazuje hiter zaključek postopka, da se izogne nevarnosti, da bi prišlo do dveh različnih odločitev, zaradi česar bi se postavilo vprašanje pravne varnosti in podobno). Če pa sodišče sklene, da predhodnega vprašanja samo ne bo reševalo, potem mora postopek po 1. točki prvega odstavka 206. člena prekiniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. Pg 25/2018 prekine do pravnomočne odločitve v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 318/2017. 2. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka.

3. Pritožba je bila v odgovor vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da se pritožba tožeče stranke zavrne kot neutemeljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi prekinilo postopek zato, ker je v skladu z določbo 206. člena ZPP menilo, da v tej zadevi ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Navedlo je, da se o temelju zahtevka odloča že v okviru pravdne zadeve, ki se pred istim sodiščem vodi pod P 318/2017. V tistem postopku se ugotavlja veljavnost pogodbe, na podlagi katere tožeča stranka v tem postopku uveljavlja svoj tožbeni zahtevek. Glede na to, da se o predhodnem vprašanju odloča v okviru pravde, ki je v teku, je smotrno, da sodišče prekine postopek do razrešitve predhodnega vprašanja.

6. Pritožnica na drugi strani navaja, da je situacija ravno obratna in sicer bi moralo sodišče odločati najprej v tej zadevi in šele potem v zadevi P 318/2017. 7. V pritožbeno obravnavani zadevi tožnica zahteva sklenitev pogodbe o prodaji nepremičnine na parc. 1 k. o. X. Kot podlago za svoj zahtevek navaja, da sta pravna prednica tožnice in toženka sklenili pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, na podlagi katere je tožena stranka v korist tožničine pravne prednice družbe A. d.o.o. ustanovila stavbno pravico na delu nepremičnin parc. 2, 3 in 4, vse k. o. X, v skupni površini 33.926 m2. Za ustanovitev stavbne pravice je dogovorjeno nadomestilo v znesku 508.890,00 EUR. Naknadno sta sklenili dodatek št. 1 k pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice, s katerim sta se dogovorili za spremembo načina in rokov za plačilo nadomestila stavbne pravice ter potem še dodatek št. 2, s katerim sta se dogovorili, da se stavbna pravica razširi na celotno površino oziroma območje parcele 7 k. o. X in da se zaradi tega spremeni tudi višina nadomestila za stavbno pravico, ki se zviša na znesek 567.037,50 EUR. Družba A. d. o. o. je nadomestilo v celoti poravnala. S sklenitvijo dodatka št. 2 pa je bilo tudi dogovorjeno, da ima družba A. d. o. o. po 20. 12. 2017 pravico od tožene stranke zahtevati sklenitev kupoprodajne pogodbe za parc. 1 k. o. X, pri čemer sta se stranki dogovorili, da se že plačano nadomestilo za ustanovitev stavbne pravice šteje za plačano kupnino, družba A. d. o. o. pa je toženi stranki dolžna plačati še znesek 50.000,00 EUR kupnine.

8. Tožena stranka na drugi strani navaja, da je bila pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice z dodatkoma res sklenjena, vendar pa je zaradi ravnanj tožeče stranke, ki so predstavljale kršitve pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice (uporaba nepremičnine v nasprotju z namenom, za katerega je bila stavbna pravica ustanovljena), od pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice odstopila z dopisom z dne 27. 11. 2017. Odstopna izjava je bila tožeči stranki vročena 28. 11. 2017. S tem so ugasnili vsi izpolnitveni zahtevki tožene stranke v skladu s prvim odstavkom 111. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Navaja, da med pravdnima strankama teče pred sodiščem v Novem mestu pravdni postopek zaradi prenehanja stavbne pravice (P 318/2017). V kolikor bi sodišče zahtevku tožeče stranke iz tega pravdnega postopka ugodilo, bi bil zahtevek tožene stranke v pravdnem postopku P 318/2018 zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrnjen. Navaja, da sta pravdi medsebojno povezani. Smotrno bi jih bilo združiti v skupno obravnavanje oziroma, da se najprej odloči o prenehanju stavbne pravice in šele kasneje se lahko odloča o opciji nakupa.

9. Določba 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP določa, da sodišče prekine postopek, če odloči, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Po določbi 13. člena ZPP gre za predhodno vprašanje, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ. Sodišče lahko samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.

10. Pritožbeno sodišče glede na zgoraj navedeno dejansko stanje odprtih zadev pred sodiščem v Novem mestu soglaša z razlogi sodišča prve stopnje. Ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni podalo razlogov.1 Navedlo je, da se v postopku P 318/2017 ugotavlja veljavnost pogodbe, na podlagi katere pritožnica v zadevi P 25/2018 uveljavlja svoj zahtevek. Torej zahteva izpolnitev pogodbe, o veljavnosti katere se odloča v drugem postopku in je odločitev sodišča prve stopnje povsem logična in življenjsko razumna. Drugačno poimenovanje pritožnice o vsebini pravde P 318/2017 (prenehanje stavbne pravice na nepremičnini, prenehanje vznemirjanja itd.) ni relevantno, niti nima prav, ko trdi, da ne gre za ugotavljanje pravnih razmerij, saj kot že rečeno, je od razmerja med pravdnima strankama glede stavbne pravice (smiselno glede veljavnosti pogodbe ter dodatkov o njeni ustanovitvi), odvisna odločitev sodišča v tem postopku glede pritožničine pravice do sklenitve kupne pogodbe.

11. Tudi sodna praksa je glede reševanja predhodnih vprašanj že večkrat zavzela stališče, da o predhodnem ali prejudicialnem vprašanju iz prvega odstavka 13. člena ZPP govorimo, kadar je meritorna rešitev odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. V takem primeru lahko sodišče samo reši to vprašanje, ali pa postopek prekine do takrat, ko bo to vprašanje rešeno na svojem matičnem področju. Pri odločanju o teh vprašanjih se mora sodišče ravnati po načelu smotrnosti (če je postopek na matičnem področju že v teku, če se nakazuje hiter zaključek postopka, da se izogne nevarnosti, da bi prišlo do dveh različnih odločitev, zaradi česar bi se postavilo vprašanje pravne varnosti in podobno). Če pa sodišče sklene, da predhodnega vprašanja samo ne bo reševalo, potem mora postopek po 1. točki prvega odstavka 206. člena prekiniti.2

12. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje pravilno odločilo za prekinitev, saj obstaja teoretična nevarnost dveh različnih odločitev glede obstoja stavbne pravice v primeru, da samo odloča o predhodnem vprašanju, preden bi bila končana zadeva P 318/2017. 13. Pritožbeno sodišče je glede na vse navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ker niso podani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (365. člen v zvezi s 350. in 366. členom ZPP).

1 Razlogi so podani pod točko 6. obrazložitve. 2 Glej VS RS II Ips 398/2000.