Jedro

Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek 5. 12. 2017, da je pripravljalno vlogo v zvezi z delnim plačilom vložila v spis 10. 4. 2018, tožnik pa je podal umik tožbe dne 19. 4. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Roka za umik tožbe ne določa niti ZDSS-1 niti ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa, ki ni pod pritožbo, postopek zaradi umika tožbe ustavilo. V II. točki izreka je naložilo tožeči stranki, da mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 42,28 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

2. Zoper odločitev o pravdnih stroških se iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni, podrejeno razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje in tožeči stranki naloži v plačilo stroške postopka, nastale toženi stranki, skupaj s pritožbenimi stroški in zamudnimi obrestmi. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov uporabilo načelo uspeha strank v postopku, vendar pa tožena stranka meni, da je treba v navedeni zadevi uporabiti prvi odstavek 158. člena ZPP. Ker tožnik ni umaknil tožbe takoj, v roku 8 dni od dneva izpolnitve zahtevka, bi moral toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v celoti. Tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov niti zato, ker umiku tožbe ni priložil dokazila o tem, da je tožena stranka delno izpolnila zahtevek. Poleg tega tožniku ne pripada nagrada za pripravljalno vlogo z dne 20. 7. 2017, saj je bila ta nepotrebna. 12. člen OT ni podlaga za odločitev, da se DDV obračuna od izdatkov za stranko v višini 2 %.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, prav tako pa je v zvezi z odmero pravdnih stroškov pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V tem individualnem delovnem sporu je tožnik umaknil tožbo potem, ko je tožena stranka delno izpolnila zahtevek. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožena stranka tožniku za vtoževano obdobje dne 5. 12. 2017 obračunala znesek 162,00 EUR bruto in mu izplača ustrezen neto znesek s pripadajočimi obrestmi iz naslova glavnice za vtoževano obdobje (tožnik pa je v tožbi vtoževal znesek v bruto višini 516,12 EUR, odvod dajatev navedenega zneska in izplačilo ustreznega neto zneska skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje do plačila). Ker je tožena stranka izpolnila le del zahtevka, ki ga je tožnik v tem individualnem delovnem sporu vtoževal, tožnik pa je nato umaknil tožbo v celoti, je sodišče prve stopnje o pravdnih stroških obeh strank odločalo v skladu z načelom uspeha v pravdi (drugi odstavek 154. člena ZPP).

6. Neutemeljena je pritožbena navedba tožene stranke, da je upravičena do povrnitve celotnih pravdnih stroškov, zato ker tožnik tožbe ni umaknil v 8 dneh oziroma v 15 dneh od izpolnitve zahtevka (prvi odstavek 158. člena ZPP). Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožnikov tožbeni zahtevek 5. 12. 2017, da je pripravljalno vlogo v zvezi z delnim plačilom vložila v spis 10. 4. 2018, tožnik pa je podal umik tožbe dne 19. 4. 2018 ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Roka za umik tožbe ne določa niti Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) niti ZPP. Med tožnikovo seznanitvijo z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila njegov zahtevek.

7. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba tožene stranke, da bi moral tožnik dokazilo o plačilu priložiti k umiku tožbe in da zato, ker tega ni storil, ni upravičen do stroškov postopka. Dejstvo, da je bil umik tožbe posledica delne izpolnitve zahtevka, izhaja že iz pripravljalne vloge tožene stranke z dne 10. 4. 2018, tako da tožniku ni bilo treba umiku tožbe priložiti še dokazila o delni izpolnitvi zahtevka. Ker je tožnik v svoji vlogi z dne 20. 7. 2017 odgovarjal na navedbe tožene stranke iz odgovora na tožbo (v odgovoru na tožbo pa je tožena stranka v celoti prerekala tožnikov zahtevek in predlagala njegovo zavrnitev) za ugotovitev dejstev, ki jih je navajal v tej vlogi, pa je predlagal v izvedbo določene dokaze (izvedenec finančne stroke), je bila ta vloga potrebna. Zato je sodišče prve stopnje tožniku pravilno priznalo in odmerilo nagrado za to vlogo po tarifni številki 15/2 Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015). Ker drugi odstavek 2. člena OT med drugim določa, da so odvetniški stroški skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za davek na dodano vrednost, je imelo sodišče prve stopnje v citirani določbi podlago za odločitev o DDV, do povrnitve katerega je bil tožnik upravičen.

8. Ker ni podan niti s pritožbo uveljavljeni razlog in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).