Jedro

Za zdravljenje v nadzorovani obravnavi morajo biti vsi pogoji iz drugega odstavka 80. člena ZDZdr izpolnjeni kumulativno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne predlog predlagatelja za nadaljevanje zdravljenja nasprotne udeleženke v nadzorovani obravnavi, potem ko je s sklepom z dne 9. 7. 2021, ki je postal pravnomočen dne 17. 8. 2021, odločilo, da se nasprotno udeleženko sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda A., za čas šestih mesecev, šteto od sprejema, pri čemer jo je zavod dolžan sprejeti ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sklepih sodišč.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da je nasprotna udeleženka trenutno hospitalizirana na Enoti za forenzično psihiatrijo UKC, izvaja se varnostni ukrep po sklepu III Ks 000/2017, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani (od 21. 2. 2018, zaključi se po petih letih izvajanja, predvidoma 21. 2. 2023). V času obravnave so ob zavedanju, da nasprotna udeleženka ne bo mogla bivati v domačem okolju, podali predlog za namestitev brez privolitve na varovano enoto socialno varstvenega zavoda, 9. 7. 2021 je bil sklep Pr 22/2021 z namestitvijo na varovano enoto A. tudi izdan. Iz A. so jim zagotovili, da ustreznega mesta za nasprotno udeleženko do izteka varnostnega ukrepa ne bo, ostali zavodi so jo zavrnili. Nadzorovana obravnavana je zato edina oblika zdravljenja, ki je še na voljo, da se vzdržuje relativno stabilno psihično stanje tudi v domačem okolju. Sicer bo po izteku varnostnega ukrepa ob odsotnosti indikacije za hospitalizacijo brez privolitve v nujnem primeru nasprotna udeleženka odšla v domače okolje, ki brez nadzora ne bo omogočalo dolgotrajnega stabilnega psihičnega stanja. Relativno hitro bo najverjetneje prišlo do opustitve medikamentozne terapije ter do ponovitve psihotične slike z morebitno ponovitvijo kaznivega dejanja. To bi moralo zadoščati kot objektivni razlog za izvedbo nadzorovane obravnave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v nadzorovani obravnavi na podlagi sklepa sodišča je dopustno, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa drugi odstavek 80. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr): - če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, - če se je oseba že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, - če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju.

5. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku na podlagi mnenja izvedenke kot odločilno ugotovilo, da ni izpolnjen pogoj po 5. alineji drugega odstavka 80. člena ZDZdr, po katerem je zdravljenje v nadzorovani obravnavi dopustno, če se oseba lahko zdravi v domačem okolju. Izvedenka je namreč ugotovila, da se nasprotna udeleženka ne more zdraviti v domačem okolju in to obširno pojasnila. Od prve hospitalizacije v UPK pri 18-tih letih je bila namreč nasprotna udeleženka z manjšimi prekinitvami ves čas v institucionalni obravnavi na psihiatriji, v zaporu ali UKC na Enoti za forenziko. Zanjo in za okolico je pomembno, da se vračanje v običajno življenje dogaja postopoma, zato je smiselno, da bi po tako dolgem bivanju v bolnišnici šla najprej v zavod, ki ni bolnica in se pričela prilagajati drugače strukturiranemu okolju. Cilj te obravnave je postopen razvoj do bivanja v odprtem tipu zavoda ali stanovanjski enoti. Če bi se vrnila domov, bi nasprotno udeleženko izpostavili veliki spremembi, ki bi pomenila popolno sprostitev vseh meja, strukture in vsakodnevnega nadzora, ki jih potrebuje. Njena družina, ki jo nasprotna udeleženka doživlja predvsem kot zaščito, jim marsikaj obljubi, pa se tega ne drži, bremena nestabilnosti, neprilagodljivosti in rigidnosti v preteklosti ni zmogla. Kljub podpori družine je zmeraj znova prihajalo do vedenj (verbalne in fizične agresije), ki jih ni bilo mogoče predvideti in ustaviti. Družina z naklonjenostjo in ljubeznijo za nasprotno udeleženko ne more skrbeti in bremena tudi sedaj ne bo zmogla. Obvladovanje vedenja in psihičnih nihanj pri nasprotni udeleženki je bilo možno le v zaprtih institucijah in z veliko podporo strokovnih oseb. Pri nasprotni udeleženki še vedno obstaja velika nevarnost poslabšanja psihičnega stanja in tudi agresivnih izbruhov, če se bo vrnila v isto okolje, v katerem je bila pred forenzično obravnavo, zato je potreben postopen prehod in aktivacija. V svojem psihičnem stanju in glede na to, da je bila zadnjih pet let v zaprti visoko strukturirani instituciji, nasprotna udeleženka potrebuje najprej bivanje v zavodu, potem pa, glede na načrt, v stanovanjski skupnosti ali tudi samostojno.

6. Ker morajo biti za zdravljenje v nadzorovani obravnavi vsi pogoji iz navedenega drugega odstavka 80. člena ZDZdr izpolnjeni kumulativno, je sodišče prve stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju, ki ga predlagatelj v pritožbi ne izpodbija, z odločitvijo, da se predlog predlagatelja zavrne, pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Nenazadnje na mnenje izvedenke predlagatelj v postopku ni imel nobenih pripomb.

7. Kot izhaja iz pritožbe pa tudi predloga predlagatelja, je predlagatelj predlog za postavitev nasprotne udeleženke pod nadzorovano obravnavo podal iz razloga, ker v A., kamor naj bi bila nasprotna udeleženka nameščena na podlagi sklepa Pr 22/2021, po podatkih predlagatelja ni prostora oziroma ga tudi do izteka varnostnega ukrepa ne bo. Dejstvo prezasedenosti zavoda pa ne zadošča za določitev ukrepa, za katerega oseba ne izpolnjuje pogojev in ki glede na ugotovitve iz mnenja izvedenke ne bi bil učinkovit in ne bi zagotovil zavarovanja dobrin, ki jih ščitijo 39., 74. in 80. člen člen ZDZdr.

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep o zavrnitvi predloga za sprejem nasprotne udeleženka na zdravljenje v nadzorovani obravnavi potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

9. Sodišče druge stopnje pa glede na navedbe predlagatelja še ugotavlja, da je v sklepu z dne 9. 7. 2021 sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotno udeleženko sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda A., za čas šestih mesecev, šteto od sprejema. Končnega roka za trajanje namestitve sodišče prve stopnje ni določilo, od izdaje sklepa (in presoje obstoja pogojev za sprejem v varovani oddelek) pa je minilo že več kot eno leto, kar ob smiselni uporabi 77. člena ZDZdr1 narekuje novo presojo izpolnjevanja pogojev za sprejem v varovani oddelek. V okviru te pa je v primeru ugotovljene prezasedenosti socialno varstvenega zavoda mogoča tudi začasna namestitev (do sprejema v določen zavod) osebe v druge, za osebo primerljive zavode oziroma določitev začasnega nadomestnega zavoda.

1 Ta določa, da če direktor socialno varstvenega zavoda ugotovi, da je za odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz prvega odstavka 74. člena tega zakona nujno potrebno nadaljnje zadržanje v varovanem oddelku, najmanj 14 dni pred potekom roka iz sklepa sodišča, ki lahko znaša največ eno leto, predlaga sodišču, da se zadržanje v varovanem oddelku podaljša. V postopku za podaljšanje zadržanja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča.