Jedro

Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z dolžnico, ki je del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici je v teku izvršilni postopek 0281 I 185/2016 na podlagi izvršilnega naslova. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče. Dolžnica je namreč zaposlena kot vpisničarka na pravdnem in nepravdnem oddelku tega sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje v izvršilnem postopku. Gre za sodišče z manjšim številom zaposlenih, ki pokrivajo različna pravna področja.

2. Predlog je utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave RS predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani predlagajočega sodišča zatrjevana okoliščina, da je dolžnica zaposlena na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici kot vpisničarka. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z dolžnico, ki je del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

5. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevni pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Slovenski Konjicah.