Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
ZUJF, ki je začel veljati 1. 6. 2012, je za čas od njegove uveljavitve v 6. točki 143. člena določil način izplačevanja letnega dodatka, in sicer tako, da se uživalcem pokojnin, katerih pokojnina v mesecu izplačila letnega dodatka presega 622,00 EUR, letni dodatek ne izplača. Tožnikova pokojnina je v letu 2013 mesečno znašala 871,32 EUR, kar presega znesek 622,00 EUR. Zato tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal priznanje letnega dodatka v letu 2013, ni utemeljen.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 4. 2. 2014 in odločba št. ... z dne 29. 11. 2013 in se tožniku prizna leto 2013 letni dodatek.
2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da je šesti odstavek 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012, v nadaljevanju ZUJF) diskriminatoren do določenih državljanov, med katere sodi tudi sam. Letni dodatek ne zahteva samo za leto 2013, kot je zapisano v sodbi, ampak za celotno obdobje prejemanja pokojnine, to je od 20. 4. 2012 dalje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje presodilo bistvena dejstva za odločitev in pravilno odločilo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
5. Kot izhaja iz listinske dokumentacije je tožnik vložil tožbo zoper dokončno odločbo toženca št. ... z dne 4. 2. 2014 v zvezi s prvostopnim sklepom opr. št. ... z dne 29. 11. 2013. S slednjim je toženec tožnikovo zahtevo zavrgel, z dokončno odločbo z dne 4. 2. 2014 pa je toženec pritožbo iz vsebinskih razlogov zavrnil. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje torej presojalo pravilnost in zakonitost citiranih odločb toženca in utemeljenost tožnikovega tožbenega zahtevka, ki ga je dokončno oblikoval na glavni obravnavi 4. 2. 2015. Iz zapisnika z glavne obravnave (list. št. 9) jasno izhaja, da je tožnik zahteval odpravo citiranih odločb toženca in priznanje letnega dodatka za leto 2013, ne pa letni dodatek za ves čas upokojitve, kot zatrjuje v pritožbi.
6. Pravna podlaga za odločanje o letnem dodatku je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Ta v prvem odstavku 3. člena določa, da se z obveznim zavarovanjem zagotavljajo pravice do pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti, pravica do letnega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo. Letni dodatek predstavlja torej eno izmed pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je opredeljena v določbah od 95. člena do 98. člena ZPIZ-2. Gre za denarni prejemek, ki je vezan na pokojnino in je v 95. členu določen v dveh različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, ki je bila upokojencu izplačana v mesecu izplačila letnega dodatka. V 97. členu je med drugim določeno, da se uživalcem pokojnin, ki pravico do prejemkov pridobijo v tekočem letu, letni dodatek izplača v sorazmernem delu (po dvanajstinah), izračunanem glede na čas trajanja pravice do pokojnine v tem letu, pod pogojem, da v tem letu niso prejeli regresa za letni dopust ali so ga prejeli le v sorazmernem delu. V 98. členu ZPIZ-2 pa je za letni dodatek določeno, da se izplača skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec maj tekočega leta brez izdaje posamičnega akta. Zavod lahko s soglasjem Ministra pristojnega za finance, izplača letni dodatek v več obrokih ali kasneje.
7. Pri odločanju o spornem letnem dodatku pa je potrebno poleg ZPIZ-2 upoštevati še ZUJF. Ta je zaradi zagotovitve vzdržnosti javnih financ in zmanjšanja izdatkov proračunov, vprašanje letnega dodatka na novo uredil. ZUJF, ki je začel veljati 1. 6. 2012, je za čas od njegove uveljavitve v 6. točki 143. člena določil način izplačevanja letnega dodatka, in sicer tako, da se uživalcem pokojnin, katerih pokojnina v mesecu izplačila letnega dodatka presega 622,00 EUR, letni dodatek ne izplača. Takšna določba pa velja vse do leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast presega 2, 5 družbenega bruto proizvoda.
8. Toženec je višino letnega dodatka za leto 2013 določil na podlagi 143. člena ZUJF v povezavi s 430. členom ZPIZ-2 glede na višino pokojnine po principu višji dodatek tistim, ki imajo nižjo pokojnino. Hkrati pa je določil, da se letni dodatek izplača skupaj z izplačilom rednih pokojnin za mesec julij 2013 in da se letni dodatek vsem tistim uživalcem, katerih pokojnine v juliju 2013 presegajo 622,00 EUR, ne izplača. 9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnikova pokojnina v letu 2013 mesečno znašala 871,32 EUR. Gre za znesek, ki nedvomno presega znesek 622,00 EUR, zaradi česar je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do letnega dodatka v letu 2013, zavrnilo.
10. Odklonitev pravice do letnega dodatka za tožnika, ki je od 1. 1. 2013 prejemal starostno pokojnino v višini 871,32 EUR na mesec in je presegal znesek 622,00 EUR, kot mejni znesek za izplačilo letnega dodatka v letu 2013, ne predstavlja prepovedane diskriminacije oziroma neenake obravnave v primerjavi z drugimi upokojenci. Tožnik v pritožbi zmotno meni, da je ZUJF do njega diskriminatoren. Diskriminatoren bi bil, če bi enake pravne situacije obravnaval različno in bi upokojencem, ki imajo enako pokojnino kot tožnik, priznaval letni dodatek, tožniku pa ne. ZUJF v 6. odstavku 143. člena vse upokojence, ki prejemajo višjo pokojnino od 622,00 EUR, obravnava enako. Zgolj zato, ker je določen mejni znesek za izplačilo letnega dodatka, pa še ne pomeni, da je ta zakon diskriminatoren.
11. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, ja pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.