Jedro

Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za dopolnitev tožbe v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. V obrazložitvi svoje odločitve tožena stranka navaja, da je tožnica dne 27. 7. 2010 vložila vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi dopolnitve tožbe v zadevi opr. št. VI Ps 1734/2010. Iz vloge je bilo razbrati, da tožnica prosi za pravno pomoč zaradi poprave in dopolnitve vložene tožbe glede priznanja pravic iz naslova brezposelnosti. Brezplačno pravno pomoč je mogoče odobriti prosilcu, ki ob subjektivnem pogoju izpolnjuje tudi objektivni pogoj. V zvezi z izpolnjevanjem tega pogoje je tožena stranka ugotavljala smiselnost vložitve pravnega sredstva. Iz listin je bilo namreč razvidno, da je tožnica zaprosila Zavod RS za zaposlovanje, Območno službo Ptuj za potrdilo o njeni prijavi na pristojnem zavodu za zaposlovanje v letih od 1965 do 1974. Organ je njeno vlogo zavrnil, ker ni bil najden niti en dokument, ki bi izkazoval njeno prijavo na zavodu za zaposlovanje. Zoper zavrnitev vloge je tožnica vložila pritožbo, ki pa je bila kot prepozna zavržena. V zvezi z odločbo drugostopnega organa je nato tožnica pravočasno vložila laično tožbo, v kateri je izpodbijala sklep o zavrženju pritožbe. Rok za vložitev pritožbe je prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Prav tako je iz listin razvidno, da tožnica ni podala predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Glede na takšno dejansko stanje po ugotovitvah tožene stranke tožnica v sodnem postopku nima izgleda za uspeh v pogledu odločanje glede zamude pritožbe, zato je njeno vlogo upoštevaje določbo 24. člena ZBPP zavrnila.

Tožnica v tožbi navaja, da odločbo tožene stranke izpodbija v celoti. V dopolnitvi tožbe pa je še navedla, da se ji za dodelitev brezplačne pravne pomoči dodeli odvetnik A.A., ki bi ji naj pomagal pri sestavi tožbe. Sama zaradi bolezni ne zmore vsega, prav tako nima denarja, da bi sama plačala odvetnika. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožen stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe ter dodatno pojasnjuje, da sodišče v postopkih presoja zakonitost izdanih odločb, v obravnavanem primeru gre za sklep Zavoda RS za zaposlovanje, s katerim je ta tožničino pritožbo zavrgel kot prepozno. Tožena stranka meni, da tožnica kljub popravi oz. dopolnitvi tožbe, na kar je bila pozvana s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 23. 7. 2010, nima izgleda za uspeh v predmetni pravdi, ker je zamudila rok za pritožbo. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 – UPB, 23/2008, ZBPP). V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: - da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; - da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena.

V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo, ker je presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je tako ni razumno sprožati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanje stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Tožnica je zaprosila za brezplačno pravno pomoč v zvezi s postopkom, ki ga je sprožila pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, v katerem izpodbija odločitev Zavoda RS za zaposlovanje o zavrženju njene pritožbe kot prepozne. Kot je že navedeno v obrazložitvi te sodbe, se po določbah ZBPP kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Te okoliščine so primeroma določene v 24. členu ZBPP. Med drugim zakon tudi določa, da mora imeti zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Pri presoji ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh, je po mnenju sodišča treba upoštevati, ali več dokazov govori v prid kot pa v škodo stranki. V zvezi z okoliščino, ki se nanaša na razumno sprožanje zadeve, pa že ZBPP v tretjem odstavku 24. člena določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Tudi po presoji sodišča dejanske okoliščine, ki jih je v postopku na podlagi listin, ki jih je predložila tožnica, ter sodnega spisa v zadevi Ps 1734/2010 ugotovila tožena stranka, ne kažejo na verjetnost uspeha tožničine tožbe v postopku pred pristojnim sodiščem. Kot je že pravilno navedla tožena stranka je rok za vložitev pritožbe zakonski rok, ti roki pa se ne morejo podaljšati. To pomeni, da organ prepozno vloženo pritožbo zavrže. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, ki mu tožnica v tožbi niti ne ugovarja, torej ni izkazano, da bi tožnica imela verjeten izgled za uspeh s svojo tožbo v zadevi Ps 1734/2010, zato tudi po mnenju sodišča tak postopek ni razumno sprožati. Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je namreč omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca. Ker v obravnavanem primeru tudi po presoji sodišča navedeni pogoj ni izpolnjen, je zato sodišče tožničino tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, ZUS-1).