Jedro

Na podlagi podatkov o prejemkih v napovedi za odmero dohodnine, ki jih izpolni davčni zavezanec, se vštevajo v osnovo za dohodnino letni znesek plače, regresa, katastrskega dohodka in nadomestila, izplačanega pri ZPIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 466/97-10 z dne 16.3.1999.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 18.2.1997, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke - Izpostave S.G. (odločba ni datirana) o odmeri dohodnine za leto 1995. V obrazložitvi sodbe upravno sodišče navaja, da je za tožnika sporen obračun dohodnine od nadomestila plače, ki ga je dobil izplačanega od ZPIZ za leto 1995 v znesku 602.947,00 SIT. Tožnik je ta prejemek v napovedi za odmero dohodnine za leto 1995 navedel v poglavju A - podatki o dohodkih zavezanca, A.I. - osebni prejemki zavezanca pod rubriko 14 - pokojnina in nadomestila, izplačana pri ZPIZ. Po 6. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94, 7/95 - ZDoh) je določeno, da se v osnovo za dohodnino med drugim všteva tudi letni znesek nadomestil plač (poleg plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja) zmanjšanih za plačane obvezne prispevke za socialno varnost. Tožnikovi prejemki iz naslova invalidskih prejemkov so prav nadomestilo plače, ki ga je tožnik v letu 1995 prejel iz invalidskega zavarovanja. To dejstvo je razvidno iz odločbe ZPIZ z dne 26.1.1995, s katero mu je bila priznana pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, iz izpodbijane odločbe, iz tožnikove napovedi za odmero dohodnine za leto 1995 in iz povzetka obračuna tožnikovih pokojninskih in invalidskih prejemkov za leto 1995, pa tudi sicer to med strankama ni sporno. Ker se po citirani določbi zakona v osnovo za dohodnino med drugim všteva tudi letni znesek nadomestil plač je po presoji prvostopnega sodišča upravni organ ravnal pravilno, v skladu z zakonom, ko je med osebne prejemke tožnika vštel tudi znesek nadomestil plač, ki ga je tožnik v letu 1995 prejel iz invalidskega zavarovanja.

V pritožbi tožnik navaja, da je nadomestilo že všteto v plačo in plača gre v dohodnino, tako ne more nadomestilo biti dvakrat všteto v dohodnino. Ker mu je v osnovo dohodnine vračunano tudi denarno nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, se z izpodbijano sodbo ne strinja.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni ugovor o dvakratnem vštetju nadomestila ni utemeljen.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno navedlo, da se po 1. alinei prvega odstavka 6. člena ZDoh v osnovo za dohodnino vštevajo letni znesek nadomestil plač, poleg plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, zmanjšanih za plačane obvezne prispevke za socialno varnost. Na podlagi napovedi za odmero dohodnine, ki jo je izpolnil tožnik kot davčni zavezanec, so mu bili po ugotovitvah tožene stranke upoštevani zneski, ki jih je vpisal kot prejemke in sicer zneski plače, regresa, katastrskega dohodka in nadomestila, izplačanega pri ZPIZ. Da bi vpisani znesek plače bil napačen, tožnik ni nikoli niti trdil in tudi v pritožbi tega ne ugovarja. Prav tako je bilo na podlagi izpolnjene davčne napovedi, v kateri je tožnik navedel, da je prejel znesek 602.947,00 SIT kot nadomestilo, izplačano pri ZPIZ, bilo tudi to pravilno upoštevano v osnovo za odmero dohodnine.

Pritožbeno sodišče je pritožbo na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je spoznalo, da tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.