Jedro

Če tožnik ne izkaže za verjetno nastanek težko popravljive škode, kot enega od zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe, začasne odredbe ni mogoče izdati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, vloženo skupaj s tožbo zoper odločbo Carinske uprave, Carinskega urada Nova Gorica z dne 10. 3. 2010 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance RS z dne 11. 11. 2010. Z navedeno prvostopenjsko upravno odločbo so bile za blago, ki je bilo prijavljeno v tranzitnem postopku TIR na osnovi zvezka TIR z oznako XE52677488, evidentiran pod evidenčno št. ... z dne 10. 11. 2008 Izpostava ... zaradi nezakonite odstranitve blaga izpod carinskega nadzora določene dajatve carine, davka na dodano vrednost in pripadajoče obresti v skupnem znesku 6.971,76 EUR (1. točka izreka); kot solidarna dolžnika sta navedeni znesek v 10 dneh od vročitve odločbe dolžna plačati imetnik zvezka TIR, podjetje A in podjetje B, ki je bilo udeleženo pri odstranitvi blaga izpod carinskega nadzora (2. točka in prvi odstavek 3. točke izreka); če navedena solidarna dolžnika dajatev ne bosta plačala v navedenem roku, pa je tožeča stranka, ki nastopa kot porok za osebe, ki uporabljajo režim TIR, dolžna plačati dajatve v treh mesecih od vročitve odločbe (drugi odstavek 3. točke izreka); če dolgovani znesek ne bo poravnan v navedenem roku, se bo znesek poplačal iz instrumenta zavarovanja tožeče stranke oziroma se bo zoper solidarna dolžnika uvedel postopek izterjave (tretji odstavek 3. točke izreka), s tem, da pritožba ne zadrži izvršitve (4. točka izreka). Tožena stranka je kot drugostopenjski upravni organ z že navedeno odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep.

2. Sodišče prve stopnje je tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ker je presodilo, da tožeča stranka, na kateri je dokazno breme, ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode, kot enega od zakonskih pogojev za izdajo zahtevane začasne odredbe.

3. Tožeča stranka izpodbija sklep sodišča prve stopnje zaradi kršitev določb upravnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in se predlogu za začasno zadržanje izvršitve izpodbijanega upravnega akta ugodi, podrejeno pa, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uveljavlja stroške pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je zahtevano izdajo začasne odredbe, po kateri naj bi se izvršitev izpodbijanega upravnega akta odložila do izdaje pravnomočne sodbe v upravnem sporu, pravilno presojalo po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Po navedeni zakonski določbi sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju pa mora sodišče v skladu z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7. V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso mora stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode in tudi s stopnjo verjetnosti izkazati, da takšna škoda zanjo predstavlja težko popravljivo škodo.

8. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnik ni izkazal za verjetno, da mu bo z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala težko popravljiva škoda, kot eden od pogojev za izdajo zahtevane začasne odredbe, saj težko popravljive škode niti v zahtevi za izdajo začasne odredbe niti v pritožbi ne zatrjuje. Tožnikove pritožbene navedbe, zakaj meni, da je izpodbijana odločba nezakonita in da jo prvostopenjski upravni organ ne bi smel izdati, bodo predmet presoje v upravnem sporu. Ne more pa z njimi (z zatrjevanjem očitne nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta), tako kot je to tožniku že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, utemeljiti svoje zahteve za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. 9. Glede na to, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.