Jedro

Zahtevani dokumenti so vsebovali tako osebne podatke posameznikov, ki so javni uslužbenci ali javni funkcionarji, kot tudi osebne podatke posameznikov, ki to niso, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je prekril osebne podatke posameznikov, ki niso niti javni uslužbenci niti javni funkcionarji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je na Policijsko upravo Novo mesto, Policijsko postajo Sevnica poslala pisno zahtevo po pridobitvi večjega števila dokumentov, ki jo je Policijska postaja Sevnica prejela dne 10. 11. 2011. Navedeni organ je zahtevo obravnaval kot zahtevo po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ). Pred odločitvijo je prvostopenjski organ pridobil tudi mnenje o zadevah, ki so bile v odločanju na pristojnem državnem tožilstvu v Krškem. Okrožno državno tožilstvo v Krškem ni izrazilo zadržkov zaradi kazenskega pregona po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in je bil edini zadržek tožilstva, ki ga mora upoštevati prvostopenjski organ, varstvo osebnih podatkov, skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je tožnici prvostopenjski organ skladno s 7. členom ZDIJZ dovolil delni dostop do 16 različnih dokumentov s tem, da se v teh dokumentih prekrijejo osebni podatki v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Torej je zahtevi tožnice delno ugodil tako, da ji je dostop do dokumentov omogočil, s tem da je prekril osebne podatke v njih in je zato s prvostopenjsko odločbo njeno zahtevo delno zavrnil. Tožnica se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. V drugostopenjski odločbi je med drugim navedeno, da je pooblaščenec vpogledal v dokumente, ki so predmet tožničine zahteve. Zahtevani dokumenti vsebujejo tako osebne podatke posameznikov, ki so javni uslužbenci ali javni funkcionarji, kot tudi osebne podatke posameznikov, ki to niso. Podatki o imenih in priimkih policistov in tožilke, ki so vodili posamezne postopke, niso varovani osebni podatki in je prvostopenjski organ pravilno odločil, da se tožnici dostop do teh podatkov dovoli. Pač pa se drugostopenjski organ strinja s prvostopenjskim organom, da se prekrijejo ostali osebni podatki, to so osebni podatki posameznikov, ki niso niti javni uslužbenci niti javni funkcionarji.

Tožnica v tožbi pojasnjuje vsebino dokumentov, ki jih je zahtevala oziroma opisuje dogodke, na katere se ti dokumenti nanašajo. Vsebina teh dokumentov se zlasti nanaša na družinske razmere, povezane s tožnico in njenim sinom. Nadalje izraža nezadovoljstvo nad delom policije, povezanim z dogodki v njeni družini. Navaja še, da popolne podatke iz dokumentov potrebuje zato, da bodo služili kot dokazi, s katerimi naj se ukvarja Specializirano tožilstvo, ter za sprožitev postopkov pred mednarodnimi sodišči. Zahteva, naj se ji pokažejo dokumenti z vsemi podatki, tudi tistimi, ki so bili brisani. Tožnica izpodbija obe odločbi, smiselno predlaga njihovo odpravo ter v nadaljevanju tožbe podrobno pojasnjuje, katere dokumente želi vpogledati.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se tožbene navedbe v večjem delu ne nanašajo na izpodbijano drugostopenjsko odločbo, ampak tožnica oporeka pravilnosti postopkov pri policiji in delu policistov. Do navedenega se tožena stranka ne more opredeliti, ker to ni relevantno za postopek dostopa do informacij javnega značaja. Tožena stranka je obširno pojasnila, zakaj informacije, ki predstavljajo varovane osebne podatke, niso prosto dostopne informacije javnega značaja. Gre namreč za podatke o posameznikih, ki niso niti javni uslužbenci niti javni funkcionarji. Navedbe tožnice v delu, kjer navaja, zakaj potrebuje zahtevane informacije in da je do njih upravičena, so povsem irelevantne. Za dostop do informacij javnega značaja namreč ni relevantno, zakaj prosilec informacije zahteva. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Sodišče je kot stranko z interesom pritegnilo tudi prvostopenjski organ, ki je v odgovoru na tožbo navedel, da se skladno z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu dostop do informacij javnega značaja zavrne, če gre za osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zaradi tega je bil tožnici omogočen le delni dostop do zahtevanih dokumentov, pri čemer so bili prekriti zgolj tisti osebni podatki posameznih fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci in predstavljajo varovane osebne podatke po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1). Stranka z interesom predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Zavrnilni del prvostopenjske odločbe temelji na 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je po določilu 1. točke 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Po 2. točki 6. člena ZVOP-1 pa je posameznik med drugim določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira. Sodišče ocenjuje, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko tožnici ni omogočil vpogleda v dokumente v celoti, ampak je prekril osebne podatke. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi obeh izpodbijanih odločb, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev odločb prvostopenjskega in drugostopenjskega organa. Sodišče zgolj poudarja, da je bilo pravilno ugotovljeno, da so zahtevani dokumenti vsebovali tako osebne podatke posameznikov, ki so javni uslužbenci ali javni funkcionarji, kot tudi osebne podatke posameznikov, ki to niso, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je prekril osebne podatke posameznikov, ki niso niti javni uslužbenci niti javni funkcionarji.

Sodišče se strinja z navedbami tožene stranke, da se tožbene navedbe v večjem delu ne nanašajo na dostop do informacij javnega značaja, ampak tožnica oporeka pravilnosti postopkov pri policiji, zato so tožbene navedbe v tem delu nerelevantne za postopek dostopa do informacij javnega značaja. V tistem delu pa, ko tožnica navaja, zakaj potrebuje zahtevane informacije v celoti, pa se sodišče prav tako strinja z navedbo tožene stranke, da ni relevantno, zakaj prosilec informacije zahteva, saj bi na podlagi ZDIJZ lahko zahteval informacije kdorkoli, pri čemer pa je potrebno upoštevati izjeme, kot so navedene v 6. členu ZDIJZ, ena od teh izjem pa so tudi osebni podatki.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da sta obe izpodbijani odločbi pravilni, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.