Jedro

Pravica do vdovske pokojnine je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva. S smrtjo zavarovanca pravica do uveljavljanja priznanja pravice do vdovske pokojnine ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca ne more uveljavljati nihče. Sodišče je zato postopek, v katerem je tožnica uveljavljala priznanje pravice do družinske pokojnine, zaradi njene smrti zakonito ustavilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožničin sin kot zakoniti dedič A.A., s predlogom, da se trem otrokom izplača vse zneske vdovske pokojnine od 31. 3. 2010, ko je bila pri pokojni B.B. ugotovljena 100 % invalidnost. Meni, da je toženec kršil človekove osebne pravice, ker ni upošteval odločbe o ugotovljeni invalidnosti in tožnice ni poklical na invalidsko komisijo. V zvezi s prvim zahtevkom so pri tožencu pozabili pojasniti pod kakšnimi pogoji bi pokojna lahko prejemala vdovsko pokojnino oziroma, da bi jo lahko prejemala zaradi ugotovljene 100 % invalidnosti. Njen zahtevek je bil zavržen, ne da bi toženec pojasnil, da je B.B. 26. 7. 2007 dopolnila 45 let starosti in da se je zadnji otrok po tem datumu še šolal ter da je s tem izpolnila pogoje po tretjem odstavku 72. člena Zakona za priznanje in izplačevanje vdovske pokojnine, ko bo dopolnila 50 let. ZPIZ je bil seznanjen s pokojničino boleznijo, na sodišče pa je bila vabljena prepozno. Meni, da vdovska pokojnina ni podedljiva, tisti denar, ki bi bil B.B. izplačan do njene smrti, pa pripada otrokom.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo. Pri tem pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Iz listinske dokumentacije izhaja, da je B.B. zoper sklep drugostopnega organa toženca št. ... z dne 27. 7. 2011 vložila tožbo in zahtevala priznanje pravice do vdovske pokojnine.

Vdovska pokojnina, opredeljena v 8. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) je pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu partnerju oziroma ob izpolnjevanju določenih pogojev tudi razvezanemu zakoncu ali partnerju v zunajzakonski skupnosti, umrlega zavarovanca ali uživalca pokojnine, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon, to so pogoji, določeni v 110. členu in nadaljnjih določbah ZPIZ-1. Pravica do vdovske pokojnine je v prvem odstavku točka a 4. člena ZPIZ-1 opredeljena kot pravica iz obveznega zavarovanja. V 5. členu ZPIZ-1 je določeno, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, niso v pravnem prometu in zavarovanec z njimi ne more prosto razpolagati. Ker so osebne pravice, jih ne more pridobiti nihče, razen zavarovanca.

Slednje pomeni, da teh pravic v primeru zavarovančeve smrti ne more nihče podedovati in da med sodnim postopkom ne preidejo na pravne naslednike. Podedujejo se edino zapadli denarni zneski, ki niso bili izplačani do smrti uživalca.

V konkretnem primeru B.B. tožena stranka ni priznala uveljavljene pravice do vdovske pokojnine. Enako ji tudi sodišče te pravice ni priznalo v sodnem postopku, saj je še pred zaključkom postopka dne 5. 3. 2013 umrla. Sposobnost biti stranka v postopku preneha s smrtjo, zato mrtva oseba ne more biti pravdna stranka. Če stranka med pravdo umre, vstopijo v njen procesni položaj njeni dediči, ne morejo pa biti subjekti uveljavljene materialne pravice, v konkretnem primeru pravice do vdovske pokojnine.

Pravica do vdovske pokojnine je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva. To pomeni, da s smrtjo zavarovanca pravica do uveljavljanja priznanja pravice do vdovske pokojnine ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca ne more uveljavljati nihče. V konkretnem primeru tudi ne A.A. in druga dva otroka, čeprav so dediči pokojne B.B. Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče na podlagi druge točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.