Jedro

Stroški končanja stečajnega postopka praviloma niso stroški unovčenja posebne stečajne mase. To postanejo šele takrat, ko je splošna stečajna masa neznatne vrednosti.

Kdo je predlagatelj stečajnega postopka, v ničemer ne vpliva na obseg nujnih opravil, ki jih je potrebno opraviti v stečajnem postopku. ZFPPIPP v nobeni določbi, kjer upravitelju nalaga nujna opravila in dejanja, ne opredeljuje, da je izvedba določene aktivnosti odvisna od tega, kdo je predlagatelj stečajnega postopka.

Upniki se poplačajo iz dolžnikovega premoženja (šele) po plačilu stroškov postopka, to pravilo pa velja tako za poplačilo iz splošne, kot za poplačilo iz posebne stečajne mase.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o razdelitvi posebne razdelitvene mase (1.) zavrnilo ugovor upnika L. d. o. o., zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 26. 10. 2018, (2.) sklenilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 16. 11. 2018 (p.d. 200), ki je sestavni del izreka in je objavljen hkrati z objavo sklepa, ter da se pobot po Prodajni pogodbi z dne 1. 6. 2018 in po končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase (p.d. 200) opravi pod pogojem, da L. d. o. o., v 8 dneh plača stroške iz 4. točke izreka sklepa, (3.) ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, prek katere upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja, odmerilo sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase in sklenilo, da ima po pravnomočnosti upravitelj pravico do plačila 90 odstotkov zneska nadomestila, o plačilu zadnjih 10 odstotkov zneska pa bo sodišče odločilo po prejemu končnega poročila upravitelja ter (4.) upniku L. d. o. o., naložilo, da v dobro fiduciarnega računa stečajnega dolžnika doplača znesek 64.570,32 EUR v roku 8 dni po pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik je v ugovoru zoper načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase (med drugim) navajal, da nadomestilo za preizkus terjatev ne predstavlja stroška v zvezi z unovčevanjem posebne stečajne mase in bi lahko to maso bremenilo predvsem v primeru, če bi se stečajni postopek vodil le za poplačilo enega ločitvenega upnika. Meni, da sorazmernega dela drugih stroškov (nadomestila za preizkus terjatev, potnih stroškov, računovodskih, administrativnih, bančnih stroškov itd.) ni mogoče umestiti pod določbo 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP, zato ti stroški posebne stečajne mase ne morejo bremeniti. Upnik se v pritožbi izrecno sklicuje na stališče, izraženo v sklepu VSL Cst 239/2018, sodišču prve stopnje pa očita, da se do njegovih navedb v ugovoru ni opredelilo oziroma ni pojasnilo, zakaj sorazmerni del drugih stroškov lahko bremeni posebno stečajno maso. Opozarja še, da ni edini ločitveni upnik, kot je to navedeno v izpodbijanem sklepu, in da v tem stečajnem postopku splošna stečajna masa ni neznatne vrednosti.

5. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da je bila odločitev v zadevi Cst 239/2018, na katero se upnik v pritožbi na več mestih izrecno sklicuje, sprejeta glede na posebne okoliščine konkretnega primera. Stališče iz citiranega sklepa, da stroškov preizkusa terjatev v postopku osebnega stečaja ni dolžan trpeti ločitveni upnik, je bilo sprejeto na podlagi dejstva, da je upnik pred začetkom postopka osebnega stečaja že vodil izvršilni postopek na nepremičnino in je torej že izvajal aktivnosti, s katerimi je zmanjševal stroške unovčenja zastavljenega premoženja, kar mu je bilo preprečeno z dolžničinim predlogom za začetek postopka osebnega stečaja. Zaradi teh konkretnih posebnih okoliščin je bilo sprejeto stališče, da (v tisti zadevi) ločitvenega upnika ni mogoče bremeniti za stroške preizkusa terjatev. Dejansko stanje v obravnavani zadevi je povsem drugačno, zaradi česar upnik ne more uspeti s sklicevanjem na citirano sodno odločbo.

6. Posebna razdelitvena masa je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem (3. odstavek 226. člena ZFPPIPP). Stroški končanja stečajnega postopka praviloma niso stroški unovčenja posebne stečajne mase. To postanejo šele takrat, ko je splošna stečajna masa neznatne vrednosti (3. alineja 5. točke 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP). Gre za izjemo; presoja, kateri stroški bremenijo posebno stečajno maso, pa terja ustrezno razlago določbe 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve.

7. Ločitveni upnik ima pravico do prednostnega poplačila svoje terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, pred vsemi drugimi upniki. Njegova pravica do prednostnega poplačila je dosledno upoštevana tudi v primeru, ko je stečajna masa neznatna. Navadni upniki v takem primeru (sploh) ne bodo poplačani, ločitveni upnik pa bo nosil (le) sorazmerni del stroškov, ki odpade na delež posebne stečajne mase, iz katere se bo poplačala njegova terjatev. To ne pomeni, da se prednostna narava ločitvene pravice (oziroma zastavne pravice po 128. členu SPZ) ne upošteva, pač pa gre za to, da je treba v postopku opraviti vsa (z zakonom določena) potrebna dejanja, brez katerih poplačilo in končanje stečajnega postopka ni možno (prim. sklep VSL Cst 454/2018 in VSL Cst 661/2018).

8. Zakon upravitelju nalaga številna dejanja, ki jih je potrebno opraviti, preden pride do razdelitve stečajne mase (splošne ali posebne). Če upravitelj zakonsko določenih dejanj ne opravi, krši svoje obveznosti. Upravitelj ne more prosto izbirati, ali (in katera) dejanja bo opravil; brez preizkusa terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic pa razdelitev stečajne oziroma razdelitvene mase tudi sicer ni mogoča, niti ni mogoče končati stečajnega postopka (če ne gre za situacijo, ki jo ureja 1. odstavek 378. člena ZFPPIPP). Kadar v postopku pride do vsaj delnega poplačila upnikov (četudi le ločitvenih), je preizkus terjatev torej obvezen. In nenazadnje: v primeru, ko ločitveni upnik ni v celoti poplačan iz posebne stečajne mase, participira na splošni stečajni masi (7. odstavek 371. člena ZFPPIPP). To pomeni, da imajo tudi ločitveni upniki interes za izvedbo vseh opravil in dejanj upravitelja, saj le-ta omogočajo celovito in učinkovito izvedbo postopka, vključno z doseganjem čim višje stečajne mase (prim. 47. člen ZFPPIPP).

9. Kdo je predlagatelj stečajnega postopka (dolžnik ali navadni / ločitveni upnik), v ničemer ne vpliva na obseg nujnih opravil, ki jih je potrebno opraviti v stečajnem postopku. ZFPPIPP v nobeni določbi, kjer upravitelju nalaga nujna opravila in dejanja, ne opredeljuje, da je izvedba določene aktivnosti odvisna od tega, kdo je predlagatelj stečajnega postopka. Ker je obseg opravil v celoti neodvisen od tega, kdo je predlagatelj stečajnega postopka, tudi obseg stroškov stečajnega postopka ne more biti odvisen od tega, kdo je predlagatelj stečajnega postopka. Zaradi tega je napačno pritožbeno stališče, da bi strošek za preizkus terjatev lahko bremenil posebno stečajno maso le v primeru, če bi se vodil zgolj za poplačilo enega ločitvenega upnika, ki bi bil hkrati tudi predlagatelj stečajnega postopka.

10. Višje sodišče kot zmotno ocenjuje stališče pritožnika, da v določbah ZFPPIPP ni podlage za bremenitev ločitvenega upnika za sorazmerni del drugih stroškov. Že 1. odstavek 224. člena ZFPPIPP definira stečajno maso kot premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da se upniki poplačajo iz dolžnikovega premoženja (šele) po plačilu stroškov postopka, to pravilo pa velja tako za poplačilo iz splošne, kot za poplačilo iz posebne stečajne mase (prim. 2. in 3. odstavek 226. člena ZFPPIPP). 3. alineja 5. točke 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP izrecno določa, da je v primeru, če je splošna stečajna masa neznatne vrednosti, znesek kupnine, dosežen z unovčenjem posebne stečajne mase, potrebno zmanjšati tudi za stroške arhiviranja in druge stroške v zvezi s končanjem stečajnega postopka, med drugim torej tudi za določene tekoče in občasne stroške stečajnega postopka.

11. Stroške, ki sodijo med stroške v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, določa 4. odstavek 226. člena ZFPPIPP. Gre za stroške, ki se neposredno nanašajo na unovčenje posebne stečajne mase (kot so stroški ocene vrednosti posebne stečajne mase, stroški upravljanja in prodaje posebne stečajne mase ...) ter za druge stroške (sorazmerni del nadomestila upravitelju za izdelavo otvoritvenega poročila, drugi stroški v zvezi z izdelavo računovodskih izkazov ter v primeru neznatne vrednosti splošne stečajne mase tudi stroški arhiviranja in drugi stroški v zvezi s končanjem stečajnega postopka).

12. Bistveno je zato vprašanje, kateri so drugi stroški v zvezi s končanjem stečajnega postopka, s katerimi je po 3. alineji 5. točke 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP dopustno bremeniti posebno stečajno maso. Povedano drugače: v breme posebne stečajne mase je mogoče naložiti stroške, za katere je ugotovljeno, da so potrebni za končanje stečajnega postopka, to pa mora biti razvidno iz načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. Le-ta mora vsebovati skupni znesek stroškov v zvezi z unovčevanjem posebne stečajne mase in zneske posameznih vrst stroškov, razčlenjenih po vrstah stroškov iz 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP (3. točka 9. odstavka 371. člena ZFPPIPP). Stroški v zvezi s končanjem stečajnega postopka so v fazi razdelitve stečajne mase gotovo, določno in preverljivo dejstvo, ki mora biti v primeru upnikovega izrecnega ugovora (kot v obravnavani zadevi), pojasnjeno v sklepu o razdelitvi. V izpodbijanem sklepu se sodišče prve stopnje do stroškov, vsebovanih v načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase, ni opredelilo. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da je ostalo nepojasnjeno, zakaj sorazmerni del drugih stroškov (in kateri konkretno) lahko bremeni posebno stečajno maso.

13. Pritožba je utemeljena tudi v delu, v katerem opozarja, da ima pritožnik sicer ločitveno pravico prvega vrstnega reda, vendar ni edini ločitveni upnik. Iz posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da je na istih nepremičninah ločitvena pravica priznana tudi drugim upnikom, zaradi česar je protispisna ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je upnik edini ločitveni upnik. Zaključka, da je pritožnik edini ločitveni upnik, zaradi česar je (edini) dolžan plačati stroške nadomestila za preizkus terjatev, sodišče prve stopnje tudi sicer ni obrazložilo.

14. Izpodbijanega sklepa pa ni mogoče preizkusiti niti v delu, v katerem sodišče prve stopnje ugotavlja (pa še to zgolj smiselno), da je splošna stečajna masa neznatne vrednosti. Pritožba namreč opozarja, da splošno stečajno maso predstavljajo prilivi v višini 19.407,60 EUR, zaradi česar pritožnik šteje, da ni neznatne vrednosti. Ker gre za ugotovitve, ki so odločilne za presojo, ali je v danem primeru uporaba 3. alineje 5. točke 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP utemeljena, je tudi v tem delu izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Zaradi tega je bilo potrebno sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v katerem se bo potrebno obrazloženo opredeliti do vseh ugovornih navedb upnika (in upravitelja) ter v zadevi ponovno odločiti.

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.