Jedro

Ko se rok za vložitev pravnega sredstva v hitrem prekrškovnem postopku izteče na soboto, je za ugotavljanje izpolnitve pogojev za prenos izteka roka na ponedeljek treba ugotoviti, ali prekrškovni organ v soboto dela ali ne.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ, Policijska postaja Slovenska Bistrica, je storilcu F. B. izdal plačilni nalog, št. 105051721 z dne 29. 3. 2013, zaradi prekrška po 5. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), s katerim mu je izrekel globo v višini 1.000,00 EUR in 9 kazenskih točk. Storilčev zagovornik je vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ s sklepom, št. 2240-249/2013/5 z dne 12. 4. 2013, kot prepozno zavrgel. Zoper sklep o zavrženju je storilčev zagovornik vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici s sodbo ZSV 75/2013 z dne 22. 10. 2014 kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici ZSV 75/2013 je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri predlaga, da Vrhovno sodišče zaradi kršitve 8. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje. Vrhovni državni tožilec povzema vsebino zahteve za sodno varstvo, v kateri je zagovornik izpodbijal odločitev prekrškovnega organa, da je bilo pravno sredstvo vloženo prepozno. Prekrškovni organ je v soboto 6. 4. 2013, ko se je iztekel rok za vložitev pravnega sredstva, opravljal le dežurno službo, administrativno upravni aparat pa tega dne ni delal. Vloga, ki je bila poslana naslednji delovni dan po izteku roka, to je v ponedeljek 8. 4. 2013, je bila vložena pravočasno. V podkrepitev svoje ocene je zagovornik predlagal izvedbo številnih dokazov, in sicer zaslišanje strank, vpogled v razporeditev dela Policijske postaje Slovenska Bistrica za 6. do 8. 4. 2013, vpogled v opis del in nalog prekrškovnega organa na Policijski postaji Slovenska Bistrica za pomočnika komandirja in vpogled Uredbe o upravnem poslovanju, vpogled in izpis iz FIO računalniškega programa policije za obravnavano obdobje. Svoje dokazne predloge je zagovornik utemeljil z navedbami, da je v 52. členu Uredbe o upravnem poslovanju, na podlagi katere deluje celotni upravni (izvršilni) aparat ter vsi državni organi, določeno, da organi poslujejo pet dni v tednu od ponedeljka do petka. Računalniški program FIO, ki ga pri svojem delu uporablja policija, avtomatsko izračuna roke zapadlosti, pri čemer ne zajema sobot, nedelj in dela prostih dni. Prekrškovni organ in glavna pisarna oziroma administracija, ki opravlja administrativna prekrškovna opravila v zvezi z odločanjem v konkretni zadevi, ob sobotah in nedeljah ne dela, razen v izjemnih primerih po odredbi predstojnika. Kot izhaja iz razporeda dela Policijske postaje Slovenska Bistrica ta v soboto 6. 4. 2013 ni delala, prav tako ne glavna pisarna in administracija prekrškovnega organa, zaradi česar se ta dan šteje kot dela prost dan oziroma drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela in se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika, torej s ponedeljkom 8. 4. 2013. Vrhovni državni tožilec v zahtevi navaja, da sodišče predlaganih dokazov ni izvedlo, niti jih ni zavrnilo, čeprav je vlagatelj navedel nazive aktov, v katere naj sodišče vpogleda, s čimer se ni opredelilo do pravno relevantnih navedb zahteve. Sodišče bi moralo predlagane dokaze bodisi argumentirano zavrniti ali pa jih izvesti, v obravnavanem primeru pa se do njih sploh ni opredelilo in ni zadostilo zahtevi po obrazloženosti sodbe.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1, poslalo storilcu in njegovemu zagovorniku. Slednji v odgovoru opozarja, da je Vrhovno sodišče na občni seji 14. 1. 2015 sprejelo načelo pravno mnenje v zvezi s fikcijo vročitve. Opozarja, da je Policijska postaja Slovenska Bistrica le izpostava in notranja organizacijska enota Ministrstva za notranje zadeve, zato je podvržena uporabi Uredbe o upravnem poslovanju, po kateri je delo policijske uprave v soboto izjema. Opozarja, da se Vrhovno sodišče v zadevah IV Ips 74/2010 in IV Ips 59/2007 ni opredelilo do poslovnega časa in uradnih ur prekrškovnega organa v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju, razlikovanjem med dejanskim delovanjem policijske uprave in opravljanjem dežurne službe policije pa je pomembno predvsem z vidika pravilne uporabe materialnega prava v zvezi z vprašanjem izteka roka za vložitev pravnega sredstva.

B.

4. V obravnavani zadevi je bil storilcu izdan plačilni nalog, zoper katerega je na podlagi tretjega odstavka 57. člena ZP-1 mogoče v roku osmih dni vložiti zahtevo za sodno varstvo. Zadnji dan roka za vložitev zahteve je bila sobota 6. 4. 2014, storilec je zahtevo vložil preko zagovornika priporočeno po pošti v ponedeljek 8. 4. 2013. Ko je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici odločalo o zahtevi za sodno varstvo, ki je bila vložena zoper sklep o zavrženju, je na Policijski postaji Slovenska Bistrica opravilo poizvedbo, ali so v soboto 6. 4. 2013 delali. V spisu se nahaja dopis prekrškovnega organa z dne 20. 10. 2014, iz katerega je razvidno, da so omenjenega dne delali.

5. Glede rokov v hitrem prekrškovnem postopku prvi odstavek 58. člena ZP-1 napotuje na smiselno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.

6. Situacijo, ko se rok za vložitev pravnega sredstva v hitrem prekrškovnem postopku izteče na soboto, je Vrhovno sodišče obravnavalo v zadevi IV Ips 74/2010, v kateri je presodilo, da je v takem primeru za ugotavljanje izpolnitve pogojev za prenos izteka roka na ponedeljek treba ugotoviti, ali prekrškovni organ v soboto dela ali ne. Skladno s tako uveljavljeno sodno prakso je ravnalo Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici. Po opravljenem poizvedovanju je ugotovilo, da je Policijska postaja Slovenska Bistrica v soboto 6. 4. 2014 delala, zaradi česar niso bili izpolnjeni pogoji, da bi se rok iztekel na ponedeljek, zato je zahtevo za sodno varstvo storilčevega zagovornika utemeljeno zavrnilo. Izpodbijana sodba po presoji Vrhovnega sodišča tudi ni obremenjena s kršitvijo iz 8. točke 155. člena ZP-1. Zakon ne predpisuje vsebine obrazložitve sodbe, s katero sodišče odloči o zahtevi za sodno varstvo. V sodbi IV Ips 106/2008 je Vrhovno sodišče presodilo, da je ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 167. člena ZP-1 sodišče dolžno v sodbi, s katero odloči o zahtevi za sodno varstvo, oceniti relevantne navedbe zahteve. Zakonsko izhodišče obravnavane zadeve je drugi odstavek 101. člena ZUP, ki ne določa, da se rok ne more izteči na soboto. Le v primeru, če je sobota praznik ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka ne dela, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika. Na podlagi takšnega zakonskega izhodišča in izoblikovane sodne prakse, v skladu s katero je treba ugotoviti, ali je organ v soboto na dan izteka roka delal, se dokazni predlogi obrambe in navedbe, s katerimi so le-ti utemeljeni, izkažejo za pravno nerelevantne. Sodišče je po uradni dolžnosti izvedlo dokaz, s katerim je ugotovilo, da pogoji za prenos izteka roka na ponedeljek niso bili izpolnjeni, zato je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo in z zadostno jasnostjo opredelilo razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Ostalih dokazov, s katerimi bi se dokazovalo, da se je rok za vložitev pravnega sredstva iztekel v ponedeljek, zato ni bilo dolžno izvajati, niti se do navedb, ki za pravilno odločitev sodišča niso relevantne, ni bilo dolžno opredeliti.

C.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).