Jedro

Ko izvršilno sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in ta sklep postane pravnomočen, ni več pravnega temelja za vodenje izvršilnega postopka. S tem se začne pravdni postopek.

2. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1 podrobneje določa začetek taksne obveznosti, ne pa (hkrati) tudi začetka pravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper nalog za plačilo sodne takse.

2. Zoper ta sklep je vložila pritožbo tožeča stranka. V obširni pritožbi najprej opisuje postopek, ki je pripeljal do izdaje sklepa o ugovoru. V nadaljevanju podaja pritožbene razloge. Sklicuje se na 62. člen ZIZ, ki naj bi po njegovem mnenju nikjer ne določal jasno, kdaj se izvrši prehod iz izvršilnega v pravdni postopek ter kakšne so posledice tega prehoda. Tudi sklep, s katerim je bil izdan sklep o razveljavitvi izvršbe, je po navedbah tožeče stranke v 2. točki zgolj odločil, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. To naj bi kazalo na to, da se pravdni postopek do takrat še ni začel. Pritožnik utemeljuje svojo pritožbo še z 2. točko 1. odstavka 5. člena ZST-1. Iz njega naj bi izhajalo, da ni taksna obveznost nikoli nastala. Poleg tega utemeljuje svoje nasprotovanje prvostopenjskem sklepu z domnevno protiustavnostjo zakonske ureditve taksne obveznosti. Navaja, da je ob vložitvi izvršilnega predloga plačal sodno takso v višini 65,00 EUR. Za domnevo umika bi moral plačati 22.215,00 EUR sodne takse. To pa pomeni, da je razmerje med obema taksama 1 : 342. Meni, da je med obema taksama nesorazmerje z opravljeno storitvijo sodišča. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Postopek, v katerem je za tožečo stranko nastala taksna obveznost, se je začel kot postopek izvršbe na temelju verodostojne listine. Izvršilno sodišče je izdalo sklep o izvršbi. Zoper sklep o izvršbi je dolžnica (sedaj tožena stranka) vložila ugovor. Izvršilno sodišče je s sklepom z dne 8. 4. 2013 (opr. št. 2090 VL 156705/2012-21) razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in je razveljavilo vsa opravljena izvršilna dejanja. Poleg tega je odločilo, da bo „O zahtevku in stroških … sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.“ V nadaljevanju je zadevo res odstopilo Okrožnem sodišču v Ljubljani. Ta sklep je postal pravnomočen 7. 5. 2013. 5. 1. stavek 2. odstavka 62. člena ZIZ določa, da sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, se izreče za nepristojnega, in zadevo odstopi pristojnemu sodišču, če dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. 2. stavek 2. odstavka 62. člena ZIZ določa, da sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog; če pa ni pristojno, odstopi zadevo pristojnemu sodišču. To se je v tej zadevi tudi dogodilo.

6. Ko izvršilno sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in ta sklep postane pravnomočen, ni več pravnega temelja za vodenje izvršilnega postopka. Ta je sicer bil, vendar pa je odpadel. Če je spis že na pristojnem sodišču, se prevedba izvršilnega postopka izvrši brez pošiljanja spisa drugemu sodišču. Če pa spis še ni na pristojnem sodišču, potem pa zgolj samo dejstvo, da se še nahaja pri izvršilnem sodišču, tudi ne more vplivati na sam pravni položaj (t. j. vrsto postopka, ki se vodi), saj bi sicer prihajalo do neenakega obravnavanja zadev: nekatere bi bile nemudoma prevedene v pravdni postopek, druge šele, ko bi prispele na pristojno sodišče. Poleg tega bi lahko, če bi bil za začetek pravdnega postopka odločilno prejetje spisa pri pravdnem sodišču, na začetek pravdnega postopka vplivala zgolj hitrost pošiljanja spisov od enega k drugemu sodišču. To lahko traja različno dolgo in bi bil od te, dokaj naključne okoliščine, odvisen začetek pravdnega postopka, če bi obveljalo stališče pritožbe. Začetek pravdnega postopka je torej že takrat, ko postane pravnomočen sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu. Tako je odločil že prvostopenjski sklep, ki ga je napadla tožeča stranka s svojo pritožbo. 2. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1 ne nasprotuje takšni razlagi začetka pravdnega postopka. Navedena določba namreč le podrobneje določa začetek taksne obveznosti, ne pa (hkrati) tudi začetka pravdnega postopka. Spis je zares prispel na pravdno sodišče in je tako nastala taksna obveznost tožeče stranke. Niti 2. točka sklepa z dne 8. 4. 2013 zgoraj opisani razlagi glede začetka pravdnega postopka ne nasprotuje. Po pravnomočnosti tega sklepa se je namreč začel pravdni postopek, kot je bilo že obrazloženo.

7. Pritožbeno sodišče ne meni, da bi bila ureditev protiustavna. Plačilo sodne takse je vezano na objektivne okoliščine. Zaradi s stališča sodišča naključne okoliščine, na katero ne izvršilno, ne pravdno sodišče nimata nobenega vpliva, kot je dolžnikov ugovor, lahko sicer taksa za vodenje pravde postane razmeroma visoka v primerjavi s takso za predlog za izvršbo. Če tožena stranka ugovarja v izvršilnem postopku, mora tožeča stranka plačati sodno takso za pravdni postopek. S tem mora računati v vsakem primeru, ko vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Obveznost plačila takse ni pred začetkom stečajnega postopka nič drugačna od tiste, ki obstaja po začetku stečajnega postopka, pri čemer je tudi nastanek stečajnih razlogov, in posledično začetek stečajnega postopka okoliščina, na katero sodišče kot takšno nima bodisi nobenega, bodisi nima odločilnega vpliva. Ureditev kot takšna torej ni samovoljna.

8. Neutemeljena pritožbo zoper sklep je bila zavrnjena, prvostopenjski sklep pa potrjen na temelju 2. točke 365. člena ZPP.