Jedro

Ker je toženec vedel, da ga nenadoma lahko pokličejo na službeno pot, bi moral oporekati tožbenemu zahtevku. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zato ni utemeljen.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je na naroku za glavno obravnavo 22.12.1992 na predlog tožnika izdalo sodbo zaradi izostanka in naložilo tožencu plačilo zneska 2.882.500,00 SIT skupaj z obrestmi in s pravdnimi stroški.

Zoper sodbo se je pritožil toženec in hkrati podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbo in predlog je obrazložil z dejstvom, da je vabilo za glavno obravnavo prejel pravočasno, vendar pa se je moral 20.12.1992 službeno zglasiti v Avstriji, v Ljubljano pa se je vrnil šele 25.12.1992. Zaradi težkega komuniciranja mu ni uspelo pravočasno poklicati sodišča v Ljubljano. Sodišče prve stopnje je 8.11.1993 opravilo narok za vrnitev v prejšnje stanje in izdalo sklep, s katerim je predlog zavrnilo. Sodišče je ugotovilo, da opravičen razlog, ki je eden izmed pogojev, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ni podan. Toženec je za narok zvedel dvajset dni prej in bi v tem času lahko podal pismen odgovor na tožbo, saj je bil k temu tudi pozvan.

Zoper sklep se je pritožil toženec. V pritožbi navaja podobno kot v pritožbi zoper sodbo in v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Za službeno pot zve dan ali dva prej. Tudi preko noči mora na pot. Priznava, da je vabilo za narok prejel pravočasno, bil pa je prepričan, da se bo obravnave lahko udeležil in na sami glavni obravnavi podal odgovor na tožbo, oziroma poskušal s tožečo stranko skleniti dogovor o plačilu dolga. V pritožbi predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in dovoli vrnitev v prejšnje stanje.

Pritožbi nista utemeljeni.

O izpodbijanem sklepu: Pritožbeno sodišče v celoti sprejema odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Toženec je imel dovolj časa, da bi podal odgovor na tožbo, pa tega ni storil. Tudi ocena sodišča prve stopnje, da razloge, ki jih toženec navaja, ni šteti za opravičljive, je pravilna. V pritožbi sam pove, da za službeno pot izve dan ali dva prej. Ko je torej 20 dni pred narokom dobil vabilo na glavno obravnavo, je torej moral računati tudi s tem, da ga lahko v času glavne obravnave nenadoma pokličejo na službeno pot. Zato bi moral biti še toliko bolj skrben, saj torej po njegovih lastnih trditvah zatrjevana službena pot ni bila nekaj nepričakovanega.

Odločitev sodišča prve stopnje je tako torej pravilna. Pritožbo proti sklepu je bilo tako treba zavrniti in sklep potrditi (čl. 380 tč. 2 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s čl. 381 ZPP).

O izpodbijani sodbi: Glede na zgoraj povedano torej razlogi za vrnitev v prejšnje stanje niso podani. Pritožbeno sodišče je zato odločalo tudi o pritožbi toženca proti sodbi na podlagi izostanka. Ker gre za neobrazloženo pritožbo (čl. 365 ZPP), je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijano sodbo glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da kršitev ni bilo, kajti pogoji za izdajo sodbe po čl. 332 ZPP so bili izpolnjeni.

Pritožbo zoper sodbo je bilo tako treba zavrniti in sodbo potrditi (čl. 368 ZPP).