21. 1. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 21. januarja 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 43/98 z dne 11. 3. 1999 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, št. Cp 983/97 z dne 24. 9. 1997 in sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II P 197/96 z dne 12. 6. 1997 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Ustavni pritožnik ni uspel s tožbenimi zahtevki za prodajo stanovanja po Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. - v nadaljevanju SZ). Njegov prvi podrejeni zahtevek je bil nazadnje zavrnjen, ko je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v zavrnilno. Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo. Drugi podrejeni zahtevek je bil zavrnjen že s prvo sodbo sodišča prve stopnje; zoper ta del prve sodbe ni bilo pritožbe.

2.Pritožnik očita izpodbijani sodbi, da mu je z njo kršeno ustavno načelo enakosti pred zakonom. Predlaga, naj jo Ustavno sodišče spremeni njemu v prid ali pa razveljavi. Kršitev pravice do enakosti pred zakonom vidi pritožnik v tem, da za razliko od drugih on nima pravice do nakupa stanovanja po določbah SZ.

3.V primerih, ko pritožnik izpodbija posamičen sodni akt, se načelo enakosti pred zakonom konkretizira v pravici do enakega (sodnega) varstva pravic, ki jo vsebuje 22. člen Ustave. Ta pravica pa ne more biti kršena že s tem, da pritožnik s svojim tožbenim zahtevkom ni uspel in da ne more kupiti stanovanja po pogojih iz SZ. Take možnosti Zakon ne daje vsem občanom, temveč le tistim, ki izpolnjujejo v zakonu določene pogoje. Pravica iz 22. člena Ustave bi lahko bila kršena, ko bi npr. sodišča drugim reflektantom, ki enako kot on izpolnjujejo oziroma ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, prisojala pravico do takega nakupa stanovanja, pritožniku pa ne. Take ali podobne diskriminacije pritožnik ne zatrjuje in ne dokazuje.

4.Ustavna pritožba ni priložnost za še eno presojo, ali so sodišča morda kršila procesno pravo. Zato se Ustavno sodišče ne spušča v oceno, ali je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z normami o pravdnem postopku, ko je v prvi sodbi ugodilo prvemu podrejenemu zahtevku, zraven pa še zavrnilo med drugim drugi podrejeni zahtevek. Ugotavlja pa, da ima stranka v pravdi zoper tako sodbo pravico do pravdnega sredstva (25. člen Ustave), v katerem lahko zahteva varstvo tudi pred morebitno kršitvijo človekovih pravic, ki bi ji nastala zaradi napak prvostopnega sojenja. Pritožnik glede omenjene nepravilnosti ni bil prikrajšan za pravico do pravnega sredstva, le uporabil je ni.

5.Ustavne pritožbe zato ni bilo mogoče sprejeti.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata:

dr. Lojze Ude