Jedro

Postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL ni moč prekiniti po določbah ZFPPIPPZ, saj je takšna prekinitev v nasprotju z namenom in cilji, ki jih zasleduje ZVEtL, predvsem pa je v nasprotju z določbami tega zakona. Namen ZVEtL je vzpostaviti etažno lastnino s čim manj ovirami, ne da bi bilo treba med udeleženci postopka predhodno razrešiti vsa medsebojna sporna razmerja povezana s stavbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „1. Postopek se prekine z dnem 4. 4. 2011. 2. Postopek, ki je bil prekinjen z dnem 4. 4. 2011, se nadaljuje s 30. 8. 2011“.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nepravdni postopek zaradi vzpostavitve etažne lastnine na stavbi na naslovu K. in določitve pripadajočega zemljišča k navedeni stavbi, prekine, do objave sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku zoper družbo G. v stečaju, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 517/2011. 2. Predlagateljici vlagata pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in navajata, da sklep predstavlja nepotreben zastoj v postopku. Temeljno načelo zemljiškega postopka je, da začeti stečajni postopek ni ovira za dovolitev vknjižbe lastninske pravice, če je sodišče predlog prejelo pred trenutkom, od katerega učinkuje začetek stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje se nepravilno sklicuje na določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju(1). Navedeni zakon, ki določa prekinitev postopka velja za pravdni postopek, ko upnikovo pravico stečajni upravitelj preizkusi še enkrat in če jo prizna oziroma ugotovi, da je utemeljena, je s tem spor razrešen in nadaljnji pravdni postopek ni več potreben. V nepravdnem oziroma zemljiškoknjižnem postopku spora ni in postopek lahko teče brez zastoja vzporedno s stečajnim postopkom. V postopku se ne odloča o obstoju pravice do terjatve, ali o uveljavitvi ločitvene ali izločitvene pravice. Predlagateljici sta lastnici stanovanj, vzpostavitev etažne lastnine je tehnične narave, zato ni utemeljenega razloga, da bi se ta postopek prekinil. 3. Druga nasprotna udeleženka je podala odgovor na pritožbo, v katerem je predlagala, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 301. člena ZFPPIPP v zvezi s 311. in 313. členom ZFPPIPP in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku ter drugim odstavkom 26. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog predlagatelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi(2) postopek prekinilo, ker je bil po vloženem predlogu predlagateljic(3), v katerem predlagata vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi(4), zoper prvega nasprotnega udeleženca uveden stečajni postopek. Dne 4. 4. 2011 je bil zoper prvega nasprotnega udeleženca uveden stečajni postopek, zato je bilo treba z navedenim dnem na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku(5) postopek prekiniti in ga nadaljevati z dnem, ko ga je stečajna upraviteljica prevzela. Na podlagi določbe prvega odstavka 208. člena ZPP, se postopek, ki je bil prekinjen zaradi pravnih posledic stečajnega postopka, nadaljuje, ko ga stečajna upraviteljica prevzame ali ko jo sodnik povabi, da to stori. Stečajna upraviteljica od prvega sodišča ni prejela povabila, da prevzame postopek, zato se šteje, da je to storila z dnem, ko je sodišče prve stopnje prejelo njeno vlogo dne 30. 8. 2011, v kateri je predlagala prekinitev postopka. Nepravdni postopek se zato nadaljuje z dnem 30. 8. 2011. 6. Sodišče prve stopnje bi v sklepu moralo navesti, od kdaj je postopek prekinjen, saj ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja (prvi odstavek 207. člena ZPP), zmotno pa je odločilo, da se postopek nadaljuje z objavo sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku zoper prvega nasprotnega udeleženca, kot to določa drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP. Pritožba zmotno zatrjuje, da navedena določba ZFPPIPP velja le za pravdni postopek, saj iz prvega odstavka 313. člena ZFPPIPP izhaja, da pravila ZFPPIPP o nadaljevanju prekinjenega postopka veljajo tudi za druge (sodne) postopke, pri čemer ni odločilno, ali gre za preizkus terjatve, ali za preizkus ločitvene ali izločitvene pravice (303. člen ZFPPIPP).

7. Postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL ni moč prekiniti po določbah ZFPPIPP, saj je takšna prekinitev v nasprotju z namenom in cilji, ki jih zasleduje ZVEtL, predvsem pa je v nasprotju z določbami tega zakona. ZVEtL ureja primere, ko je prišlo do odtujitve posameznih delov stavb, zemljiškoknjižni vpisani lastnik zemljiške parcele pa pri zemljiški parceli ne vpiše etažne lastnine in tako ne zagotovi pogojev za zemljiškoknjižni vpis pridobiteljev posameznih delov v stavbi. Cilj zakona je omogočiti pridobiteljem posameznih delov stavb, da dosežejo zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine v primerih, ko so zemljiškoknjižni lastniki glede vzpostavitve in zemljiškoknjižnega vpisa etažne lastnine na stavbah pasivni oziroma jih ni (6). Iz številnih določb zakona(7) izhaja, da je treba izpeljati postopek vzpostavitve etažne lastnine s čim manjšimi zastoji, ker je zaradi pravne varnosti prometa z nepremičninami tudi v javnem interesu, da se vzpostavi na posameznih delih stavb etažna lastnina. V nepravdnem postopku po ZVEtL ne veljajo pravila o prekinitvi postopka, če so sporna dejstva. Sodišče odloči na podlagi domnev oziroma v korist udeleženca, čigar pravica je bolj verjetna (17. člen ZVEtL). Po vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL lahko udeleženci in druge osebe svoje zahtevke na skupnih in posameznih delih uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku po ZVEtL ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (25. člen ZVEtL). V primeru prenehanja udeleženca se postavi skrbnik in se postopek nadaljuje (šesti odstavek 16. člena ZVEtL).

8. Navedene določbe potrjujejo, da je namen ZVEtL vzpostaviti etažno lastnino s čim manj ovirami, ne da bi bilo treba med udeleženci postopka predhodno razrešiti vsa medsebojna sporna razmerja povezana s stavbo. Upravičenec do vpisa etažne lastnine po ZVEtL je le tisti, ki izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice, ne pa tudi tisti, ki ima lastninsko pravico že vknjiženo (3. člen ZVEtL(8)), kar še dodatno kaže, da je cilj zakona vzpostaviti etažno lastnino v čim krajšem in poenostavljenem postopku in to le omejenemu krogu upravičencev(9), ki po veljavnih predpisih Stvarnopravnega zakonika ne morejo doseči vpisa oziroma vzpostavitve etažne lastnine na delu stavbe. Določb o nadaljevanju postopka po ZFPPIPP zato ni moč uporabiti v nepravdnem postopku, kjer se predlaga vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL, kar dodatno potrjuje tudi smiselna primerjava z določbo 94. člena Zakona o zemjiški knjigi(10). Iz navedenih razlogov je treba glede nadaljevanja postopka uporabiti določbe prvega odstavka 208. člena ZPP.

9. Za izvedbo postopka po določbah ZVEtL zato ni odločilno, ali sta predlagateljici prijavili izločitveno pravico v stečajnem postopku zoper prvega nasprotnega udeleženca, saj ne zatrjujeta, da sta pridobili lastninsko pravico na stanovanju s priposestvovanjem oziroma na drug izviren način (primerjaj 2. točko prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP). Predlagateljici zatrjujeta, da sta pridobili lastninsko pravico na podlagi veljavno sklenjene prodajne pogodbe, lastninsko pravna upravičenja pa izkazujeta tudi z verigo pogodbenih prenosov vse do prodajne pogodbe, s katero je prvi nasprotni udeleženec kot prodajalec prodal stanovanje pravnemu predniku predlagateljic in kateremu je izstavil tudi zemljiškoknjižno dovolilo, čeprav stanovanje ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot etažna lastnina. S prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku bi predlagateljici le dodatno varovalo pred morebitnim nedopustnim razpolaganjem prvega nasprotnega udeleženca s stanovanjem, ob tem, da sodišče po uradni dolžnosti na podlagi 15. člena ZVEtL odredi vpis zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine, če predlagatelj v zemljiški knjigi ni sam predlagal takšne zaznambe. Prekinitev postopka zaradi uvedbe stečajnega postopka zoper prvega nasprotnega udeleženca ni utemeljena tudi iz razloga, ker prvi nasprotni udeleženec v tem postopku ne nastopa v vlogi stečajnega dolžnika, marveč kot udeleženec postopka, ki ima pravni interes, da se vzpostavi etažna lastnina.

10. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da se postopek, ki je bil prekinjen dne 4. 4. 2011, nadaljuje s 30. 8. 2011. (1) V nadaljevanju ZFPPIPP.

(2) V nadaljevanju ZVEtL.

(3) Predlog je bil vložen 3. 3. 2011. (4) V nadaljevanju vzpostavitev etažne lastnine.

(5) V nadaljevanju ZPP.

(6) Primerjaj Predlog ZVEtL – prva obravnava EVA: 2008-1517-004. (7) Ki bodo podrobneje obrazložene v nadaljevanju.

(8) Primerjaj sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 730/2009. Primerjaj tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 2289/2009, kateremu pritožbeno sodišče ne sledi.

(9) Po ZVEtL pridobitelji.

(10) ZZK-1.