Jedro

Namen zanikanja navedb toženke izhaja tudi iz siceršnjih navedb tožnice, ki je jasno uveljavljala obstoj pravno poslovnega razmerja nasproti toženki, ta pa se je temu na več načinov upirala.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. in 3. točki izreka) razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je razsodilo, (1.) da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 45938/2008 z dne 15. 7. 2008, ostane delno v veljavi v prvem in četrtem odstavku izreka sklepa, tako da je toženka dolžna v roku 8 dni plačati tožnici 28,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2003 dalje do plačila in izvršilne stroške v višini 68,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2008 dalje do plačila, (2.) v preostalem delu, to je za znesek 897,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 10. 2003 dalje do plačila, za znesek 897,18 EUR z zakonskim zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2004 dalje do plačila, za zakonske zamudne obresti od 28,09 EUR na dan 31. 10. 2003 ter za izvršilne stroške 67,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2008 dalje do plačila, je sklep o izvršbi v prvem in četrtem odstavku razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo in odločilo, da je (3.) tožnica dolžna toženki v roku 8 dni povrniti 292,34 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po preteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

(2) Zoper sodbo se je pritožila tožnica zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ter stroške pritožbenega postopka določi kot nadaljnje pravdne stroške, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo v 2. in 3. točki izreka razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navedla je, da je sodba sodišča prve stopnje v 2. in 3. točki nepravilna in nezakonita, saj je sodišče svojo odločitev oprlo izključno na dejstvo, da tožnica navedb toženke, da se je septembra 2003, še pred začetkom študijskega leta, izpisala iz fakultete, ni zanikala, pri tem pa ni upoštevalo vseh navedb in predlaganih dokazov tožnice, ki izkazujejo nasprotno. Toženka je v svojih vlogah res navajala, da naj bi se septembra 2003 izpisala iz fakultete (FDV), vendar za to ni predložila nobenega dokaza. V vlogi dne 11. 2. 2009 je pozvala tožnico, naj predloži pisno vlogo izpisa, česar slednja ni mogla storiti, ker se toženka nikoli ni izpisala. Da predmetne listine ne more predložiti, je tožnica pojasnila na prvem naroku za glavno obravnavo in v dokaz, da s predmetno listino ne razpolaga, predlagala zaslišanje priče N. B., vodjo referata za dodiplomski študij FDV. Prav tako gre na podlagi izdanih in predloženih računov sklepati, da se toženka iz fakultete nikoli ni izpisala, saj ji drugače tožnica računov ne bi izstavila. Oba računa sta bila izstavljena v oktobru 2003, kar je po začetku študijskega leta in v kolikor bi se toženka izpisala že v septembru 2003, ji tožnica računov za plačilo šolnine ne bi izstavila. Toženka spornim računom ni nikoli ugovarjala. Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 16. 3. 2009 prerekala navedbe toženke v vlogi z dne 11. 2. 2009. V isti vlogi je tožnica tudi napisala, da gre pri navedbah toženke za navadno sprenevedanje, kar vključuje tudi navedbe v zvezi z izpisom iz fakultete. Tožnica je v vlogi z dne 16. 3. 2009 navedla, da so navedbe toženke, da študija ni koristila, brezpredmetne, saj je koriščenje študija njena pravica, ne pa obveznost tožnice. S temi in ostalimi navedbami je dala tožnica jasno vedeti, da ni bilo nobenega izpisa toženke. Posledično je sodišče napačno odločilo tudi o stroških postopka.

(3) Pritožba je utemeljena.

(4) Sodišče druge stopnje (sicer natančni in skrbni) presoji sodišča prve stopnje ne more pritrditi v delu, ko je štelo trditve toženke, da se je septembra 2003 izpisala iz fakultete, za neprerekane in posledično za dokazane. Sodišče prve stopnje je navedlo, da tožnica v drugi pripravljalni vlogi ni zanikala trditev toženke, da se je septembra 2003 izpisala iz fakultete, ampak je navedla le, da je to brezpredmetno, kar je po oceni sodišča prve stopnje pravna ocena zatrjevanega dejstva, ne pa njegovo zanikanje.

(5) Konkretno je toženka v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da z upnico (tožnico) ni bila v pogodbenem ali drugem dolžniškem razmerju. Tožnica je v odgovoru na ugovor njene navedbe zanikala in navedla, da se je toženka v študijskem letu 2003/04 vpisala v njen (izredni) študijski program in ji dolguje neporavnan znesek šolnine in vpisnine iz tega naslova. Nadalje je toženka v pripravljalni vlogi z dne 11. 2. 2009 razširila polje svoje obrambe, in sicer je najprej ponovila, da s tožnico ni sklenila nobene pogodbe o izobraževanju, nato pa navedla, da iz cenika tožnice ne izhaja, da sta plačilo vpisnine in šolnine obveznosti študenta, da toženki zadevni računi niso bili vročeni ter da se je toženka v mesecu septembru 2003 izpisala iz fakultete. Kot dokaz navedbam je toženka predlagala svoje zaslišanje. Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 16. 3. 2009 uvodoma prerekala navedbe toženke v vlogi z dne 11. 2. 2009, navedla, da je trditev toženke, da s tožnico ni v poslovnem odnosu, neresnična, da gre pri navedbah toženke za navadno sprenevedanje ter da so njene navedbe, da študija ni koristila, brezpredmetne.

(6) Po presoji sodišča druge stopnje je razumljivo, da se je tožnica, upoštevajoč prvotno (izključno) zanikanje poslovnega razmerja s strani toženke, pri dokazovanju osredotočila predvsem na dokazovanje obstoja le tega. Vendar ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica trditev toženke ni prerekala, ni pravilna. Pritrditi je pritožbeni navedbi, da je tožnica dejstvu izpisa (kot načinu obrambe, ki ga je toženka uveljavljala naknadno in kumulativno) pravočasno nasprotovala z navedbami, da se toženka spreneveda glede njunega poslovnega razmerja. Sicer pa namen zanikanja navedb toženke izhaja tudi iz siceršnjih navedb tožnice, ki je jasno uveljavljala obstoj pravno poslovnega razmerja nasproti toženki, ta pa se je temu na več načinov upirala (primerjaj drugi odstavek 214. člena (1) Zakona o pravdnem postopku (2)).

(7) Sodišče druge stopnje je iz navedenih razlogov sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. in 3. točka izreka) razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP), saj samo ni moglo odpraviti kršitev. Sodišče prve stopnje mora v nadaljevanju postopka, pri presoji, ali se je toženka iz fakultete izpisala, izvesti pravočasno predlagan dokaz, to je zaslišanje toženke (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in nato ponovno odločiti v zadevi, upoštevajoč vse okoliščine primera.

(8) V skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP je v zadevi odločal sodnik posameznik.

(9) Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Zakon o pravdnem postopku v drugem odstavku 214. člena določa, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke.

(2) Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.