Jedro

Za razsojo predmetne zadeve bo treba ugotoviti in razjasniti naslednja dejstva:

1. ali je bil rubež spornega stanovanja, ki ni vpisano v zemljiško knjigo, v izvršilnem postopku opravljen pred sklenitvijo darilne pogodbe, s katero je dolžnica v izvršilnem postopku sporno stanovanje odsvojila tožniku;

2. ali je bil rubež spornega stanovanja opravljen pravilno.

Pravilno opravljen rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ima pomen zaznambe izvršbe, kar pomeni, da upnik z rubežem pridobi poplačilno pravico na zarubljeni nepremičnini z učinkom tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (tretji odstavek 170. člena ZIZ) ter lastninska pravica, pridobljena po tem, ko je bila nepremičnina zarubljena, ne predstavlja pravice, ki bi preprečevala izvršbo v smislu 64. člena ZIZ. Glede na dejstvo, da med pravdnima strankama ni sporno, da je bila nepremičnina zarubljena pred sklenitvijo darilne pogodbe, bo sodišče moralo ugotoviti le, ali je utemeljen ugovor tožnika, da je bil ob pridobitvi nepremičnine v dobri veri. Pri tem pa bo upoštevalo, da se tožnik na dobrovernost ne more sklicevati, če je bil rubež opravljen v skladu z določbami ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodbo sodišča prve stopnje se razveljavi ter se mu zadeva vrne v novo sojenje.

Odločitev o stroških postopka s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je izvršba, ki teče pred Okrajnim sodiščem v ... na toženčev predlog zoper M.P., zaradi izterjave 2.970,16 EUR, opr. št. In 2001/00050, na dvosobno stanovanje št. 11 v pritličju stanovanjske hiše na naslovu ..., v izmeri 62 m2, nedopustna. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 856,01 EUR s pripadki.

Zoper tako sodbo se iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da se je tožnik v postopku skliceval na dobrovernost v času sklenitve darilne pogodbe, saj ni vedel za izvršilni postopek med M.P. in A.P.. Sodišče te njegove trditve ni sprejelo, z ničemer pa ni obrazložilo ugotovitve, da naj bi tožnik v času sklenitve vedel za navedeni izvršilni postopek. Tožnik je bil v času sklenitve darilne pogodbe otrok ter od njega ni bilo mogoče pričakovati, da bi vedel za izvršilni postopek, v spisu pa tudi ni nobene opore za trditev, da naj bi zanj vedeli njegovi starši kot zakoniti zastopniki. Tožnik in njegovi starši tudi niso zasledili, da bi bil rubež spornega stanovanja objavljen v Uradnem listu RS ali na oglasni deski, sodišče pa bi moralo posebej preveriti, ali je bila objava rubeža dejansko izvedena tako, kot je navedeno v sklepu izvršilnega sodišča. Pritožba nadalje graja zaključek sodišča prve stopnje, da je bila darilna pogodba sklenjena zgolj formalno, ki ga sodišče prve stopnje utemeljuje z dejstvom, da v stanovanju živi M.P. ter da je tožniku prepovedala odtujitev stanovanja pred polnoletnostjo. Neutemeljen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel izkazati lastništva spornega stanovanja, ker njegova lastninska pravica ni vknjižena v zemljiški knjigi. Tožnikovo lastništvo stanovanja, ki ni vpisano v zemljiško knjigo, namreč izkazuje darilna pogodba, ki predstavlja veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice. Sodišče prve stopnje pa je pri odločitvi tudi popolnoma zanemarilo svojo dolžnost, dati potrebno zaščito mladoletnim osebam, ravnanje toženca, ki zahteva prodajo stanovanja, last njegovega vnuka, namesto da bi se poslužil drugih izvršilnih sredstev, pa je skrajno neetično. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Toženec na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je zadevo presojalo v okviru razlogov, ki jih navaja pritožba, ter glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), pri tem pa ugotovilo, da je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na napačno materialnopravno podlago, zaradi česar je dejansko stanje raziskovalo v napačno smer, kar ima za posledico tudi napačne razloge o odločilnih dejstvih.

Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijane sodbe ukvarjalo predvsem z ugotavljanjem, ali je tožnik na spornem stanovanju pridobil lastninsko pravico, svojo odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pa je utemeljilo na zaključku, da lastninske pravice upoštevaje določbe 20. in 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) ni pridobil. Tak zaključek sodišča prve stopnje pa tudi ob predpostavki, da je materialnopravno pravilen, za rešitev obravnavane zadeve ni bistven. Na drugi strani je sodišče prve stopnje kot razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka sicer navedlo, da odtujitev nepremičnine, ki je zarubljena, ne vpliva na potek izvršilnega postopka, vendar za tako stališče ni navedlo niti pravne podlage niti v tej smeri ni raziskovalo dejanskega stanja, prav tako pa svojega stališča z ničemer ni podrobneje obrazložilo, čeprav je prav ugotovitev, ali je bila podarjena nepremičnina pravilno zarubljena še pred sklenitvijo darilne pogodbe, za odločitev v obravnavani zadevi ključnega pomena. Navedeno je narekovalo razveljavitev izpodbijane prvostopne sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

Glede na tožbene trditve in navedbe odgovora na tožbo je bilo za razsojo predmetne zadeve treba ugotoviti in razjasniti naslednja dejstva:

1. ali je bil rubež spornega stanovanja, ki ni vpisano v zemljiško knjigo, v izvršilnem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v ... pod opr. št. In 01/00050, opravljen pred sklenitvijo darilne pogodbe, s katero je M.P. (dolžnica v izvršilnem postopku) sporno stanovanje odsvojila tožniku;

2. ali je bil rubež spornega stanovanja opravljen pravilno.

Glede prvega dejstva je ugotoviti, da med pravdnima strankama niti na prvi stopnji niti na pritožbeni stopnji ni sporno, pritožba pa celo sama kot nesporno navaja, da je izvršilno sodišče na naroku dne 7.9.2001 izdalo sklep o rubežu in popisu stanovanja, M.P. pa je sporno stanovanje tožniku podarila z darilno pogodbo dne 12.7.2002. O drugem dejstvu, ki je na pritožbeni stopnji sporno, pa sodba sodišča prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa k rešitvi predmetne pravde nima razlogov. Dejanskega stanja v zvezi s tem, ali je bil rubež pravilno opravljen, sodišče prve stopnje ni raziskovalo, čeprav je od pravilnosti oprave rubeža odvisno, ali ima pridobitev poplačilne pravice upnika na zarubljeni nepremičnini učinek proti kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zarubljeni nepremičnini, prav tako pa je s tem v tesni zvezi presoja dobrovernosti tožnika. Tožnik je namreč v še pravočasno vloženi pripravljalni vlogi z dne 24.4.2007 postavil trditev, da je bila z njegove strani darilna pogodba sklenjena v dobri veri, saj njegovi starši (kot zakoniti zastopniki) za rubež niso vedeli in bi sodišče prve stopnje to vprašanje vsekakor moralo raziskati, v toženčevem odgovoru na tožbo ter v dejanskih podatkih spisa, predvsem pa v listinah, ki se nahajajo v izvršilnem spisu, v katerega je v dokazne namene tudi vpogledalo, pa je imelo tudi dovolj podlage za odgovor nanj.

Po določbi tretjega odstavka 211. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, veljavnega v času oprave rubeža (Uradni list RS št. 51-2303/98, 11-518/99, 89-4262/99 in 11-662/2001), ima zapisnik o rubežu nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, pomen zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu RS. Po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ pa upnik z zaznambo izvršbe pridobi pravico dobiti za svojo terjatev poplačilo iz nepremičnine (poplačilna pravica) tudi v primeru, če pridobi pozneje kdo drug na isti nepremičnini lastninsko pravico. Pogoj za pridobitev poplačilne pravice na zarubljeni nepremičnini je torej poleg zapisnika o rubežu nepremičnine tudi objava le-tega na sodni deski in v Uradnem listu RS (tretji odstavek 211. člena ZIZ). Prav objava rubeža namreč omogoča, da se lahko vsakdo seznani s stanjem nepremičnine, ter ima podobno funkcijo kot vpis v zemljiško knjigo, posledično pa ji je mogoče pripisati tudi publicitetne učinke. Če je bil torej v predmetni zadevi sklep o rubežu pravilno razglašen na sodni deski oziroma objavljen v Uradnem listu RS, tožnik z ugovorom dobrovernosti ne more uspeti, saj bi se tožnik oziroma njegovi starši, če že ne s pregledom objav na sodni deski, pa vsekakor z vpogledom v Uradni list RS, ob vsakem času lahko prepričali o stanju podarjene nepremičnine, posledice svoje morebitne neaktivnosti v tej smeri pa morajo nositi sami.

Utemeljene bi sicer utegnile biti pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje na podlagi dejstva, da je v stanovanju ves čas od sklenitve darilne pogodbe živela M.P. ter da je tožniku prepovedala odsvojiti stanovanje pred njegovo polnoletnostjo, zmotno zaključilo, da je bila darilna pogodba sklenjena le formalno, prav tako pa tudi navedbe o zmotnih zaključkih sodišča prve stopnje, da tožnik pridobitve lastninske pravice kljub obstoju darilne pogodbe ni izkazal, ker njegova lastninska pravica na stanovanju ni vpisana v zemljiško knjigo. Vendar pa glede na zgoraj navedeno samo vprašanje obstoja tožnikove lastninske pravice na predmetnem stanovanju za razsojo o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ni bistveno. Lastninska pravica na nepremičnini, pridobljena po tem, ko je bila nepremičnina že (pravilno) zarubljena, namreč ne predstavlja pravice, ki bi preprečevala izvršbo (170. člen ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 211. člena ZIZ ter 1. odstavek 64. člena ZIZ), zaradi česar ugotavljanje, ali je tožnik na spornem stanovanju pridobil lastninsko pravico, za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče izpodbijano prvostopno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem sojenju se bo sodišče prve stopnje osredotočilo izključno na ugotavljanje dejstev, ki so glede na upoštevno materialnopravno podlago (drugi odstavek 170. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 211. člena ZIZ), odločilnega pomena. Pri tem bo upoštevalo, da ima (pravilno opravljen) rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, pomen zaznambe izvršbe, kar pomeni, da upnik z rubežem pridobi poplačilno pravico na zarubljeni nepremičnini z učinkom tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (tretji odstavek 170. člena ZIZ) ter lastninska pravica, pridobljena po tem, ko je bila nepremičnina zarubljena, ne predstavlja pravice, ki bi preprečevala izvršbo v smislu 64. člena ZIZ. Glede na dejstvo, da med pravdnima strankama ni sporno, da je bila nepremičnina zarubljena pred sklenitvijo darilne pogodbe, bo sodišče moralo ugotoviti le, ali je utemeljen ugovor tožnika, da je bil ob pridobitvi nepremičnine v dobri veri. Pri tem pa bo upoštevalo, da se tožnik na dobrovernost ne more sklicevati, če je bil rubež opravljen v skladu z določbami ZIZ. Dejansko podlago za svojo odločitev bo sodišče prve stopnje iskalo predvsem listinah izvršilnega spisa opr. št. In 01/00050 (sklep o rubežu z dne 13.9.2001, odredba, da se sklep objavi oz. pošlje en izvod sklepa o rubežu v Uradni list RS in en izvod na oglasno desko sodišča, zapisana na zadnji strani zapisnika o naroku, opravljenem 7.9.2001, objava v Uradnem listu...), po potrebi pa bo izvedlo tudi druge v tej zvezi bistvene in pravočasno predlagane dokaze.

Odločitev o stroških postopka s pritožbo temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.