Jedro

Uvrstitev zemljišč v vrsto agrarnih operacij ni stvar prizadetih udeležencev, ki sodelujejo v teh postopkih, temveč je to stvar opredelitve zemljišč po njihovem namenu v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu občine.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj občine ..., s katero je tožeči stranki dodelil parc. št.709 in parc. št.1336/2 k.o..., v zameno za v komasacijski sklad vložene parc.

št.179/2, ... k.o... Tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da je na pritožbo tožeče stranke, da je v naravi dobila premajhno površino zemljišča in da želi spremembo poteka meje na jugovzhodnem delu parc. št.1336/2 k.o... zaradi otežkočene strojne obdelave, opravila ogled zemljišč ob navzočnosti izvedencev geodetske stroke. Na podlagi izvedeniških mnenj in gradiva v spisu je tožena stranka ugotovila, da je tožnica iz komasacijskega sklada dobila zemljišče, ki ima za 0,6 % manjšo površino in enako vrednost kot vloženo zemljišče, iz česar tožena stranka sklepa, da je dodeljeno zemljišče več vredno od vloženega. Dodeljeno zemljišče leži skoraj na mestu vloženega, je približno enake oblike in enako oddaljeno od doma kot vloženo zemljišče. Ob vzhodni meji parc. št. 1336/2 je bilo že prej zasajeno sadno drevje, teren pa je bil tudi nagnjen, tako da je bilo že vloženo parc. št. 179/2 težje obdelovati. Ta del je sedaj povečan za približno 80 m2 in če bi se drevje posekalo ter teren nekoliko izravnal, bi bila možna njivska obdelava prav do nove poti. Ne glede na to pa je premik vzhodne meje za približno 2,5 m proti severu, tako, da se za toliko zasukata južna in severna meja in s tem delno odpravi ježa ob južni meji, mogoč, vendar pa to ni stvar komasacijskega postopka, temveč stvar tožeče stranke in lastnice sosednje parcele M.M. po končani komasaciji oziroma po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi zemljišč. Glede opredelitve meje med območjem hidromelioracije in izven njega tožena stranka ugotavlja, da je bila meja tega območja in s tem tudi parc. št. 709 k.o..., določena glede na učinkovanje melioracijskih objektov po projektu izvedbe melioracij. Ob ogledu dne 16.12.1994 je tožena stranka tudi ugotovila, da novih mejnikov ni mogoče več najti oziroma da je viden samo eden. Glede na to, da je komasacijski organ dolžan samo enkrat postaviti mejnike na mejah novih parcel in jih pokazati komasacijskemu udeležencu ob seznanitvi ter pokazanju novega stanja na terenu, je tožena stranka zaključila, da ponovno zamejničenje lahko opravi le geodetski organ, pri čemer pa nastanejo dodatni stroški, ki jih nosi naročnik. Po ugotovitvi tožene stranke, da tožeča stranka z novo razdelitvijo zemljišč ni bila oškodovana, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnila.

V tožbi in njeni dopolnitvi z dne 4.3.1996 tožeča stranka navaja, da še vedno vztraja, da je v naravi dobila premajhno površino zemljišča, ter tudi, da želi spremembo poteka meje na jugovzhodnem delu parc. št. 1636/2 (pravilno: 1336/2) k.o..., zaradi otežkočene strojne obdelave. Po njenem mnenju bi morala biti parc. št. 709 k.o...

uvrščena v območje agromelioracije in ne hidromelioracije. Ni zadovoljna, ker bi dodeljene parcele morale biti zamejničene v postopku pred dodelitvijo novih parcel, torej v postopku komasacije, ne pa, da je bila ta naloga prepuščena njej, in sicer tako, da naj se pogovarja o tem vprašanju s sosedo M.M. Predlaga, da naj sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o sporni komasacijski zadevi je sodišče upoštevalo, da je bilo v upravnem postopku odločeno na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 17/86 p.b. - ZKZ/86). Med upravnim sporom je bil ta zakon razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 14.9.1995 (Uradni list RS, št. 58/95) z učinkom dne 13.10.1996, toda dne 26.10.1996 je začel veljati novi Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96 - ZKZ/96). V prehodni določbi 115. člena ZKZ/96 je določeno, da se postopki, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali ob njihovi uvedbi (1. odstavek). V komasacijskih postopkih, ki so do uveljavitve tega zakona tehnično končani in komasacijskem udeležencem izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada, se novo stanje vpiše v zemljiško knjigo na podlagi načrta nove razdelitve in izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč; morebitne nepravilnosti in razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč se poravnavajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu (2. odstavek).

Tožnica se ne strinja s površino dodeljenega zemljišča, ker meni, da je dobila premajhno površino, želi pa tudi doseči spremembo dodeljene parcele zaradi otežkočene strojne obdelave. Po 2. odstavku 89. člena ZKZ/86 komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti - razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine zaradi melioracij po 91. členu tega zakona.

Po vpogledu v podatke upravnih spisov je sodišče v mejah tožbenih ugovorov presodilo, da tožbene trditve niso utemeljene. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na mnenje dveh izvedencev (geodetske stroke), ki ju je pritegnila v pritožbeni postopek. V podatkih spisov sodišče nima podlage za dvom v pravilno ugotovitev dejanskega stanja tožene stranke glede površine in vrednosti vloženih in dodeljenih zemljišč komasacijskega sklada. Tožnica se ne more sklicevati samo na površino ene parcele, ki naj bi bila premajhna po površini, saj je potrebno upoštevati obe dodeljeni parceli in ju primerjati z vsemi tremi vloženimi parcelami, kot je to storila tožena stranka v izpodbijani odločbi. Tožena stranka je ob primerjavi površine vloženih parcel v komasacijski sklad in površin dodeljenih zemljišč ter ob upoštevanju odbitka za skupne namene zaradi agromelioracije in hidromelioracije ugotovila, da je tožeča stranka iz komasacijskega sklada dobila zemljišče, ki ima za 0,6 % manjšo površino in enako vrednost kot vloženo zemljišče. 0,6 % manjša površina pa je glede na določbo zakona, ki dopušča praviloma do 15 % manjšo površino, dopustna. Zato je navedeni ugovor tožeče stranke neutemeljen. Prav tako pa tudi ugovor o težji obdelavi dodeljene parc.št. 1336/2 k.o... iz razlogov, ki jih je že navedla tožena stranka in s katerimi sodišče soglaša. Uvrstitev zemljišč v vrsto agrarnih operacij pa tudi ni stvar prizadetih udeležencev, ki sodelujejo v teh postopkih, temveč je to stvar opredelitve zemljišč po njihovem namenu v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu bivših občin ter izvedbe na podlagi izdane odločbe o agrarni operaciji. Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, parceliranje zemljišč, graditev in sajenje nasadov ter gozdnega drevja. Zato je pogodba, sklenjena v nasprotju s to določbo (1. odstavek 83. člena ZKZ/86), nična. Zato je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno navedla, naj se tožeča stranka dogovarja s sosedo glede premika vzhodne meje in zasuka južne meje po končanem komasacijskem postopku, ker bo takrat promet z zemljišči na tem območju spet mogoč.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS). ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).