Jedro

Za kršitev iz 305. čl. ZGD-1 bi šlo, če bi delničar na skupščini družbe zahteval določene podatke, pa jih ne bi dobil oz. bi jih dobil, pa bi bili napačni, pri čemer bi morala biti ta zahteva vnešena tudi v notarski zapisnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni in podrejeni zahtevek tožeče stranke, da so nični (po primarnem zahtevku), oz. se razveljavijo (po podrejenem zahtevku) sklepi skupščine tožene stranke z dne 29.5.2007, in sicer sklepi pod točko 2, 3 b in 3 c notarskega zapisnika v vsebini, kot je razvidna iz izreka izpodbijane sodne odločbe, poleg tega pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je bil na omenjeni skupščini sprejet sklep pod točko 3 a notarskega zapisnika v vsebini, ki je prav tako razvidna iz izreka izpodbijane sodne odločbe. Poleg tega je sodišče prve stopnje še odločilo, da mora tožeča stranka povrnit toženi stranki 1.447,06 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od 16. dne).

Zoper to sodbo (glede odločitve v zvezi s sklepoma skupščine, sprejetima pod točko 2 in 2 c notarskega zapisnika) se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu, pri čemer je predlagala sodišču druge stopnje, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi opozarja, da je tožena stranka glede sklepa pod točko 2 notarskega zapisnika ravnala v nasprotju s 3. odst. 294. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), saj tožeči stranki ni omogočila, da na sedežu družbe vpogleda v letno poročilo, poleg tega pa ji prav tako ni izročila prepisa tega poročila in poročila nadzornega sveta družbe. Gre za ključna dokumenta, ki sta bistvenega pomena za glasovanje o bilančnem dobičku in razrešnici. Seznanitev delničarjev z letnim poročilom na skupščini ne zadostuje. Poleg tega pa direktor tožene stranke sploh ni bil prisoten na skupščini, niti ni bila na skupščini prisotna nobena oseba, ki bi imela ustrezna pooblastila za predstavitev letnega poročila in dajanje informacij iz 305. čl. ZGD-1. Tudi sklep pod točko 3 c notarskega zapisnika je ničen ali vsaj izpodbojen, saj predlog tega sklepa ni vseboval vseh podatkov o predlaganem članu, ki jih predpisuje določba 3. odst. 298. čl. ZGD-1. Določilo 392. čl. ZGD-1 pa določa, da je sklep ničen, če se v nadzorni svet družbe izvoli oseba, ki ni predlagana v skladu z zakonom.

Tožena stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo in predlagala sodišču druge stopnje, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje, toženi stranki pa prizna še stroške pritožbenega postopka.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljena odločilna dejstva pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem tudi ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje skrbni in argumentirani materialnopravni oceni sodišča prve stopnje, da oba sporna sklepa skupščine, ki ju izrecno izpostavlja pritožba, nista nična, niti nista izpodbojna. Glede dela sklepa, ki se nanaša na bilančni dobiček (sklep št. 2 notarskega zapisnika: bilančni dobiček v višini 19.475.310,24 SIT ostane nerazporejen), je tožeča stranka v pritožbi navedla, da na sporni skupščini tožene stranke sploh ni bil prisoten direktor oz. druga oseba, ki bi bila pooblaščena dajati delničarjem informacije iz 305. čl. ZGD-1 v zvezi z razlogi za sprejetje takega sklepa. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v tem delu za nedovoljeno in zato neupoštevno pritožbeno novoto v smislu 1. odst. 337. čl. ZPP. Sicer pa se pritožbeno sodišče strinja z razlogi v izpodbijani sodbi, da bi šlo za kršitev iz 305. čl. ZGD-1, če bi delničar na skupščini družbe zahteval določene podatke, pa jih ne bi dobil oz. bi jih dobil, pa bi bili napačni, pri čemer bi morala biti ta zahteva vnešena tudi v notarski zapisnik. Tožeča stranka pa niti ni zatrjevala, da bi na skupščini postavila konkretno vprašanje v zvezi s predlogom o usodi bilančnega dobička, pri čemer pa pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je tožeča stranka glede tega predloga vložila celo nasprotni predlog, s katerim ni hotela nič drugega kot to, da se bilančni dobiček razdeli med delničarje. V tej zvezi tožeča stranka na skupščini družbe upravi tožene stranke ni zastavila nobenega konkretnega vprašanja, zlasti v smeri, zakaj naj bi bilančni dobiček ostal nerazporejen. Iz tega razloga tudi po oceni pritožbenega sodišča ni šlo za kršitev delničarjeve pravice do obveščenosti iz 1. odst. 305. čl. ZGD-1. Prav tako pritožbeno sodišče meni, da kršitev določila 3. odst. 298. čl. ZGD-1 ne gre vsebinsko enačiti s kršitvijo po 305. čl. ZGD-1, pri čemer spada kršitev po čl. 298/3 ZGD-1 med kršitve iz 2. tč. 1. odst. 395. čl. ZGD-1, za katere se dodatno zahteva (da je sklep izpodbojen), da vplivajo na veljavnost spornega sklepa. Ta pogoj pa v konkretnem primeru ni bil podan, kot je to utemeljeno obrazložilo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe.

Prav tako je pravilna in zakonita odločitev prvostopnega sodišča, ki se nanaša na sklep skupščine (točka 3 c notarskega zapisnika), da se W.G.H.K. imenuje za člana nadzornega sveta tožene stranke. Po oceni pritožbenega sodišča spada tudi kršitev določila 3. odst. 298. čl. ZGD-1 (predlog ni vseboval izobrazbe, ustreznih izkušenj in zaposlitve omenjenega kandidata) med kršitve iz 2. tč. 1. odst. 395. čl. ZGD-1, za katere velja relevančna teorija. Ta kršitev pa ni podana, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je celo direktor tožeče stranke izpovedal, da bi ne glede na omenjeno kršitev itak glasoval proti predlaganemu sklepu. V tem primeru po mnenju pritožbenega sodišča tudi ne gre za ničnost volitev po 392. čl. ZGD-1. Za to kršitev bi šlo, če predlagani član za nadzorni svet družbe ne bi izpolnjeval formalnih pogojev za članstvo iz 273. čl. ZGD-1, česar pa tožeča stranka niti ni zatrjevala.

Glede na povedano, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (čl. 353 ZPP).

Pač pa sodišče druge stopnje toženi stranki ni priznalo stroškov za odgovor na pritožbo, saj tožena stranka v tej vlogi ni navedla nič takšnega, kar bi prispevalo k odločitvi v obravnavani zadevi.