Jedro

Dikcija ″do plačila‶ v resnici pomeni do prenehanja obveznosti, ki ni nujno posledica izpolnitve obveznosti, torej plačila, saj lahko obveznost preneha tudi na podlagi zakona.

Ni sporno, da so upnikove zakonske zamudne obresti od zapadlosti do uveljavitve novele OZ-A 22. 5. 2007 presegle glavnico in to je bistvo primera. Obresti so tedaj po samem zakonu nehale teči in z uveljavitvijo OZ-A niso mogle začeti teči znova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo izvršilni postopek. Ugotovilo je, da je bila s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba za izterjavo (med drugim) zakonskih zamudnih obresti od 10.560,24 EUR od 15. 3. 2002 dalje do plačila. Opravilo je obračun obresti z verificiranim programom, ki je pri sodišču v uradni rabi in iz obračuna izhaja, da so do uveljavitve Zakona o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: novela OZ-A) 22. 5. 2007 obresti presegle glavnico, zaradi česar so nehale teči.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da sodišče v sklepu ni omejilo teka zakonskih zamudnih obresti od glavnice niti glede tega ni ugovarjal dolžnik, zato je postal sklep o izvršbi pravnomočen in izvršljiv v delu ter na način, da zakonske zamudne obresti od glavnice 10.560,24 EUR tečejo od 15. 3. 2002 dalje do plačila.

3.Dolžnik ni odgovoril na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Dejanske okoliščine zadeve niso sporne, sporna je le pravilna uporaba materialnega prava. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med drugim dovolilo predlagano izvršbo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od 10.560,24 EUR od 15. 3. 2002 dalje do plačila (5. točka obrazložitve sklepa). Upnik se neutemeljeno sklicuje na zapis v izreku sklepa o izvršbi, da je dovoljena izvršba za zakonske zamudne obresti od 15. 3. 2002 dalje do plačila, da sodišče ni omejilo teka zakonskih zamudnih obresti niti ni glede tega ugovarjal dolžnik. Dikcija ″do plačila‶ v resnici pomeni do prenehanja obveznosti, ki ni nujno posledica izpolnitve obveznosti, torej plačila, saj lahko obveznost preneha tudi na podlagi zakona.

6.Upnikova terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti od glavnice je nastala 15. 3. 2002, ko so začele teči, kar je bilo v času veljavnosti OZ po 1. 1. 2002. V času nastanka terjatve je veljavni 376. člen OZ določal, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico. Z uveljavitvijo novele OZ-A 22. 5. 2007 je bil črtan 376. člen OZ, kar je pomenilo možnost neomejenega teka obresti. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da bi lahko obresti tekle tudi po 22. 5. 2007 samo v primeru, če na dan uveljavitve novele OZ-A 22. 5. 2027 še ne bi presegle glavnico.

7.Ni sporno, da so upnikove zakonske zamudne obresti od zapadlosti do uveljavitve novele OZ-A 22. 5. 2007 presegle glavnico (5. točka obrazložitve sklepa) in to je bistvo primera. Obresti so tedaj po samem zakonu nehale teči in z uveljavitvijo OZ-A niso mogle začeti teči znova.

7.Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna.

8.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Sklep VS RS II Ip 557/2009, ki se sklicuje na II Ips 983/2007; dodatno II Ips 191/2007, II Ips 430/2008.

2Sklep VS RS II Ips 78/2007, ki se sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča Up-227/05-19, Up- 699/05-22.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 376

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.