Jedro

V obravnavanem primeru so izpolnjeni predpisani pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom, ki jih določa prvi odstavek 39. člena ZDZdr. Takšen poseg v pritožnikovo osebno svobodo je nujno potreben, sicer pa ga je sodišče prve stopnje omejilo na najmanjšo možno mero. Pri tem je upoštevalo mnenje izvedenca o pričakovanih učinkih zdravljenja, ki pred iztekom odrejenega zadržanja ne bi dalo ustreznih rezultatov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je A. A. v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, nato pa sklenilo, da se zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom najdlje do 10. 12. 2017. Obenem je zavrnilo njegovo zahtevo za izločitev izvedenca psihiatra dr. V. F. R. 2. A. A. (v nadaljevanju: pritožnik) je v pritožbenem roku odgovoril na navedeni sklep. Svoj odgovor je sicer naslovil na "gospoda dr. S.", vendar je na koncu pripisal, da je namenjen sodnici, ki je sklep izdala. Navaja, da se nikoli ni agresivno vedel do očeta in sestre. Izvedenec ga je enajst let neuspešno zdravil. V nadaljevanju opisuje družinske razmere, svojo izobrazbo in delovne izkušnje. Navaja še, da sta ga ob sprejemu dva tehnika davila in mu zlomila desni gleženj.

3. Zaradi varovanja interesov pridržane osebe in glede na njegovo vsebino je sodišče odgovor, čeprav ne vsebuje opredeljenega pritožbenega predloga, obravnavalo kot pritožbo. Pritožbeni preizkus je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje se je po zaslišanju pritožnika in po pregledu njegove zdravstvene dokumentacije, zlasti pa na podlagi izvida in mnenja izvedenca psihiatra, lahko povsem zanesljivo prepričalo, da ima pritožnik duševno motnjo (paranoidno shizofrenijo), ki se odraža z nanašalnimi in preganjalnimi blodnjami ter agresivnostjo. Zaradi duševne motnje ne zmore obvladovati svojega vedenja in ravnanja, hudo motena pa je tudi njegova presoja realnosti. Doslej je bil že devetkrat hospitaliziran in tudi v preteklosti je bil v takšnem psihičnem stanju kot sedaj že agresiven do bližnjih oseb. Njegova tokratna grožnja očetu, da ga bo "zakopal" ter stopnjevana agresivnost, tudi do zdravstvenega osebja in izvedenca, zaradi česar je bilo celo treba prekiniti eksploracijo, brez dvoma predstavljata resno in konkretno nevarnost, da bi pritožnik brez zdravljenja pod vplivom bolezni ogrožal življenje drugih ali huje ogrožal njihovo zdravje. Takšnega ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj te terjajo odgovorno sodelovanje pacienta pri zdravljenju, ki pa ga pritožnik zaradi narave svoje duševne motnje in bolezenske neuvidevnosti do potrebe po zdravljenju zaenkrat ne zmore.

5. Glede na navedeno so tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru izpolnjeni predpisani pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom, ki jih določa prvi odstavek 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Takšen poseg v pritožnikovo osebno svobodo je nujno potreben, sicer pa ga je sodišče prve stopnje omejilo na najmanjšo možno mero. Pri tem je upoštevalo mnenje izvedenca o pričakovanih učinkih zdravljenja, ki pred iztekom odrejenega zadržanja ne bi dalo ustreznih rezultatov.

6. Iz spisa ni razvidno, da bi bil pritožnik ob tokratnem sprejemu na zdravljenje telesno poškodovan. Izvedenec dr. V. F. R. je pritožnika v preteklosti res že obravnaval, vendar ne kot njegov osebni zdravnik, ampak zgolj kot izvedenec. Pritožnikovi očitki na račun izvedenca zato niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tudi zahtevo za izločitev izvedenca, saj ni razlogov za dvom o njegovi nepristranskosti. Prav tako pravilna in v izpodbijanem sklepu ustrezno obrazložena je odločitev sodišča prve stopnje, da pritožniku omeji pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ker bi v nasprotnem primeru lahko nastale škodljive posledice za njegovo zdravje (tretji odstavek 47. člena ZDZdr).

7. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo niti uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr potrdilo izpodbijani sklep.