Jedro

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so nosilni razlogi za spremembo priimka mld. A. A. zlasti razlogi praktične narave, pojasnjeni v prejšnjem odstavku (poenostavljeno urejanje zadev v ustanovah, olajšani prehodi državne meje). Že ti zadoščajo za ugoditev predlogu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in III. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je predlog predlagateljice za spremembo osebnega imena mladoletne A. A. roj. 2016, delno utemeljen, tako da se njeno celotno ime odslej glasi: A. A. X. (I. točka izreka). V nadaljevanju je sklenilo, da se vse, kar predlagateljica zahteva več ali drugače, zavrne (II. točka izreka) in da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. Izpodbija I. in III. točko izreka sklepa, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter napadeni sklep spremeni tako, da predlog kot neutemeljen zavrne skupaj s stroškovno posledico. Navaja, da odločitev sodišča prve stopnje, da se mladoletni A. A. dosedanjemu priimku A. doda še materin priimek X. ni v njeno največjo korist. Pojasnjuje, da je predlagateljica podala predlog za spremembo priimka mladoletne A. A. zgolj iz razloga, ker je pred tem predlagal pred sodiščem znižanje preživnine in spremembo stikov, vse navedeno pa dojema kot nagajanje. Predlog po spremembi priimka predstavlja zgolj predlagateljičino željo, ne pa željo mld. A. A. Pri slednji nikoli ni zaznal želje po spremembi priimka. Že sedaj zelo navezana na mater in z njo povezana neodvisno od tega, kako se piše. Svoj priimek je že osvojila, ga sprejela za svojega in se z njim identificira ter zaradi njega ne čuti drugačne pripadnosti enemu ali drugemu staršu. Tudi brez spremembe priimka v svoji zavesti nosi občutek pripadnosti materi in povezanosti z njeno širšo družino. Sprememba priimka tudi ni v njeno korist iz razloga, ker ni krajevno običajna, takšno izstopanje pa bo imelo pri mladoletni hčerki negativni predznak. Res je, da bo sprememba priimka nekatere življenjske situacije olajšala (na primer prehod državne meje), vendar po prepričanju nasprotnega udeleženca to ne pretehta, saj je mogoče starševstvo preprosto in enostavno izkazati z drugimi dokumenti, na primer z rojstnim listom. Sprememba priimka bo povezana z zamenjavo osebnih dokumentov, kar predstavlja nepotreben strošek, povzročila pa bo tudi tegobe vezane na zanimanje okolice, zakaj se dodaja še en priimek. Priglaša stroške.

3. Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Stroškov ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Zakon o osebnem imenu (v nadaljevanju ZOI-1).

6. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljenih niti uradno upoštevnih postopkovnih kršitev, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo.

7. Pregled zadeve pokaže, da predlagateljica podala predlog za spremembo osebnega imena mld. hčerke tako, da bi se očetovemu priimku A. dodal še materin priimek X. Materialno pravno podlago za odločitev v predmetni zadevi predstavljajo določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) in Zakona o osebnem imenu (v nadaljevanju ZOI-1), v skladu s katerimi o spremembi otrokovega imena odločata oba starša (151. člen DZ) in v skladu s katerimi v primeru, če starša ne moreta doseči sporazumne odločitve, o spremembi imena odloči sodišče, ki pri odločitvi izhaja iz načela upoštevanja največje otrokove koristi (8. in 20. člen ZOI-1).

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta udeleženca postopka bivša izvenzakonska partnerja, ki imata skupno 7-letno hči A. A. Mld. A. A. nosi le očetov priimek in je bila s sodno poravnavo z dne 23. 9. 2021, sklenjeno v postopku II N 363/2021, zaupana v varstvo in vzgojo materi (predlagateljici), z očetom (nasprotnim udeležencem) pa so bili določeni stiki in preživnina. Predlagateljica ima drugačen priimek od mld. hčerke in v večji meri skrbi za njeno vzgojo in varstvo, saj zanjo ureja zadeve v šoli, pri zdravniku in podobno. Predlagateljica je v preteklosti že imela težave pri prehodu državne meje, saj jo je carinik, ker je mld. A. A. pozno rodila, po pregledu na njeno letnico rojstva pozval, da dokaže starševstvo, zaradi česar se izogiba potovanja z letali, saj se boji, da bi imela tam vsakič težave. Mld. A. A. še ne zna napisati svojega priimka, zato je, kot izhaja tudi iz mnenja Centra za socialno delo (CSD), smiselno priimek spremeniti sedaj, da se bo oba priimka učila pisati od začetka. Na podlagi navedenih dejstev je sodišče prve stopnje zaključilo, da razlogi praktične narave govorijo za spremembo priimka v smeri identifikacijske povezave z materjo, zato je mld. A. A. v največjo korist, da se njenemu obstoječemu priimku, ki je enak očetovemu, doda še materin priimek.

9. Sodišče druge stopnja soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, saj bo s tem, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, materi olajšana izvedba vsakdanjih opravil, povezanih z izvajanjem varstva in vzgoje, s hčerko bo lažje prehajala državno mejo in imela manj težav z urejanjem zadev v ustanovah, saj bo z vzpostavitvijo navzven vidne identifikacijske vezi med njima odpadla potreba po dodatnem dokazovanju materinstva, poleg tega pa se bo mld. A. A. identificirala z obema staršema, če bo nosila priimka obeh.1 Te ocene pritožbenega sodišča ne morejo omajati pritožbena izvajanja, da gre pri predlagateljičinem predlogu zgolj za predlagateljičino željo, ne pa željo mladoletne A. A., da bo sprememba priimka povzročila nepotrebne tegobe, vezane na zanimanje okolice, in da je identifikacijsko vez med predlagateljico in mld. hčerko mogoče dokazati z rojstnim listom.

10. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so nosilni razlogi za spremembo priimka mld. A. A. zlasti razlogi praktične narave, pojasnjeni v prejšnjem odstavku (poenostavljeno urejanje zadev v ustanovah, olajšani prehodi državne meje). Že ti zadoščajo za ugoditev predlogu. Zato nasprotni udeleženec ne more uspeti s pritožbenimi izvajanji, da sta mld. A. A. in predlagateljica že brez spremembe priimka dovolj navezani oziroma da je mld. A. A. že brez spremembe priimka dovolj povezana z materino širšo družino.

11. Pritožbena izvajanja o tem, da je krajevno neobičajno, da bi otrok imel dva priimka, so pavšalna, zato se sodišče druge stopnje o njih ne more konkretizirano opredeliti. Pritožbene navedbe o tem, da bo sprememba priimka povzročila nepotrebne stroške, ker bo treba zamenjati dokumente, pa niso pravno relevantne, saj je merilo za odločitev o spremembi priimka otrokova korist, ne pa nastanek stroškov v zvezi z menjavo dokumentov (za katere je tudi splošno znano, da niso visoki).

12. Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. in III. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13. V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške (55. člen ZNP-1). Predlagateljica stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

1 V tem smislu tudi VSM sklep III Cp 928/2017 z dne 02.11.2017, VSL Sklep IV Cp 2443/2017 z dne o7.12.2017, VSM sklep III Cp 462/2023 z dne 14. 6. 2023.