Jedro

Ne glede na to, v kateri fazi postopka sodišče presoja svojo pristojnost, pri tem upošteva le navedbe v tožbi, dejstva, ki so sodišču znana, in navedbe v ugovoru krajevne nepristojnosti, če ga toženka pravočasno poda.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je za odločanje v tej zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti pritožbene stroške v znesku 66,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ugovor tožene stranke S., d.o.o., da Okrožno sodišče v Kranju ni krajevno pristojno za odločanje v tem gospodarskem sporu, zavrne.

2. Zoper izpodbijani sklep je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP vložila pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo odstopi v reševanje krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V konkretnem primeru je tožnica vložila tožbo zoper družbo S., d.o.o., in zahtevala, da toženka opravi sanacijo razpok v asfaltu na cestnem odseku X. Zatrjevala je, da sta pravdni stranki sklenili gradbeno pogodbo št. 371/33/2006, v kateri je v 16. členu določeno, da je za reševanje sporov pristojno sodišče po sedežu tožnice, torej Okrožno sodišče v Kranju (priloga A2). Toženka je nato v odgovoru na tožbo podala ugovor krajevne nepristojnosti, v katerem je izpostavila, da ni bila stranka predmetne pogodbe, zato je določbe pogodbe, torej tudi dogovor o krajevni pristojnosti, ne vežejo.

6. Ne glede na to, v kateri fazi postopka sodišče presoja svojo pristojnost, pri tem upošteva le navedbe v tožbi, dejstva, ki so sodišču znana, in navedbe v ugovoru krajevne nepristojnosti, če ga toženka pravočasno poda (2. odstavek 17. člena ZPP; L. Ude: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 158). Brez slehernega pomena za krajevno pristojnost sodišča je torej, če tožnica pozneje v nadaljevanju postopka dopolni ali morda spremeni trditveno podlago svojemu zahtevku (in s tem spremeni istovetnost zahtevka); če se namreč pozneje med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, nima to glede na pravilo o t.i. perpetuaciji krajevne pristojnosti iz 3. odstavka 17. člena ZPP več nikakršnega vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča (iste vrste) (tako VS sklep I R 77/2004 z dne 16.9.2004 in VSC sklep Cp 819/2007 z dne 12.7.2007).

7. Kot ugotavlja pritožbeno sodišče, iz predložene gradbene pogodbe izhaja, da je bila ta sklenjena med tožnico in družbo A., kar pomeni, da je navedba toženke, da ni stranka predmetne pogodbe in je zato posledično niti pogodba niti določba o dogovorjeni krajevni pristojnosti, ne zavezujeta, utemeljena. Je pa tožnica po ugovoru krajevne nepristojnosti, to je v pripravljalni vlogi z dne 7.5.2013, navedla, da s toženko sicer res ni v pogodbenem razmerju, vendar pa se ji je ta izrecno zavezala odpraviti napake in zatorej naknadno pristopila k izpolnitvi obveznosti poleg družbe A. Po mnenju pritožbenega sodišča ima takšno zatrjevano ravnanje toženke v skladu s 432. členom OZ pravno naravo pristopa k dolgu. V tem kontekstu bi tako bilo mogoče zaključiti, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 485. člen ZPP, po katerem v sporih za ugotovitev obstoja ali neobstoja pogodbe ter za izpolnitev ali razvezo pogodbe in v odškodninskih sporih zaradi neizpolnitve pogodbe poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti krajevno pristojno sodišče kraja, kjer bi morala biti izpolnjena obveznost, to pa je Okrožno sodišče v Kranju. Ker pa je sodišče prve stopnje pri presoji krajevne pristojnosti dolžno upoštevati zgolj navedbe v tožbi in v ugovoru o krajevni nepristojnosti, ne pa naknadnih navedb tožnice, s katerimi ta spreminja trditveno podlago in istovetnost svojega zahtevka, uporaba 485. člena ZPP v konkretnem primeru ne pride v poštev. Bistveno je namreč, da je tožnica v tožbi neupravičeno trdila, da toženko veže dogovor o krajevni pristojnosti iz pogodbe, kar pa se je po preverbi listinskih dokazov izkazalo kot neresnično. Res je sicer, da bo o resničnosti te navedbe dokončno odločeno v nadaljevanju postopka, vendar za potrebe odločanja o krajevni pristojnosti zadostuje, da iz predložene gradbene pogodbe jasno izhaja, da toženka ni stranka pogodbe, zaradi česar slednje dogovor o krajevni pristojnosti ne zavezuje (podobno VSL sklep II Cp 2504/2011 z dne 23.1.2012).

8. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je tožnica s pripravljalno vlogo z dne 7.5.2013 med drugim razširila tožbo tudi na v pogodbi navedeno družbo A. Kot je razvidno iz spisa, slednja družba (še) ni stranka postopka, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je Okrožno sodišče v Kranju za odločanje v tem sporu pristojno tudi po določbah o pristojnosti za sospornike (49. člen ZPP), preuranjen oziroma napačen. Poleg tega - kot že zgoraj navedeno - je odločanje o krajevni pristojnosti omejeno na začetni stadij postopka, torej tožbene navedbe in tožbeni zahtevek, iz katerih izhaja, da je v postopku tožena zgolj ena stranka, to je toženka. Morebitno bodoče dejstvo pritegnitve nove stranke v postopek za potrebe odločanja o krajevni pristojnosti sodišča v tej fazi postopka tako ni relevantno.

9. Ker tožnica ni izkazala obstoja sporazuma o krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Kranju, pristojnost pa tudi ni pravočasno zatrjevana po 485. in 49. členu ZPP, je treba krajevno pristojnost sodišča določiti po določbah o splošni krajevni pristojnosti (48. člen ZPP). Iz tega razloga je pritožbeno sodišče upoštevajoč navedbo sedeža toženke pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je za odločanje v tej zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani (3. točka 365. člena v zvezi s 355. členom ZPP).

10. Ker je toženka uspela s pritožbo, ji je tožnica dolžna v roku 15 dni povrniti njene pritožbene stroške v znesku 66,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (2. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki priznalo 50 EUR za nagrado za postopek v primeru pravnega sredstva zoper drugo odločbo (ne zoper odločbo o glavni stvari) in 22% DDV (11 EUR).