Jedro

Nepomembne so revizijske navedbe o nespremenjeni premiji po spremembi police, saj za izpolnitev znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1, ni potrebno, da bi storilec dosegel namen, ki ga je z uporabo omenjenih listin zasledoval.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici z dne 15. 10. 2014 in napotitve na čakanje na delo ter za ugotovitev, da pogodba o zaposlitvi z aneksi še traja, zaradi česar je toženka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo, ji priznati delovno dobo, jo prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco in ji plačati nadomestilo plače, zmanjšano za davke in prispevke. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek (1) za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 10. 2014 in napotitve na čakanje, obstoj delovnega razmerja do odločitve sodišča prve stopnje, priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za to obdobje in plačilo denarnega povračila v višini 9.469,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka in da je toženka dolžna plačati pričnino v znesku 11,20 EUR. Sodišče je med drugim ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici podana v zakonskem roku in po postopku, ki ga predpisuje Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), in da je tožnica (zavarovalna zastopnica) storila očitano kršitev, saj je uporabila listini kot pravi (kot da sta podpisani od sklenitelja zavarovanja), čeprav je vedela, da nista in ju predložila toženki v obravnavo. To predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, določenih v 33. in 37. členu ZDR-1 in ima hkrati vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1, Ur. l. RS, št. 50/2012 in nadalj.). Sodišče je presodilo, da glede na težo in posledice kršitve ter porušeno medsebojno razmerje nadaljnje delo in sodelovanje med strankama ni več mogoče. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje ter odločilo, da stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

3. V pravočasni reviziji tožnica uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava glede presoje, ali je tožnica z očitanim ravnanjem izpolnila vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin. Ne strinja se s stališčem, da potek roka za reklamacijo ne vpliva na izpolnitev zakonskega znaka, da je tožnica uporabila listini kot pravi. Uporaba krive ali predrugačene listine je podana, ko jo storilec na kakršenkoli način spravi v promet, v katerem pride do izraza njena pravna pomembnost. Pravna pomembnost konkretnih listin ni mogla priti do izraza; v kolikor je zamujen 30 dnevni reklamacijski rok, police oz. višine premije v škodo zavarovancem ne bi bilo več mogoče spreminjati. Listine so bile zaradi poteka 30 dnevnega roka brezpredmetne in jih zato tožnica ni mogla uporabit kot prave. Premija se v škodo zavarovanca nato kljub napačni polici ni zvišala. Kljub temu, da se tudi v primeru zamude reklamacije zavarovanca pozove na podpis listin za spremembo zavarovalne pogodbe, to ne vpliva na dejstvo, da je tožnica na mizi referentke pustila listine, ki so bile brezpredmetne in jih zato ni uporabila kot prave. S tem v zvezi sodišču očita tudi kršitev določb 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.). V sodbi naj se sodišče ne bi opredelilo do pravne pomembnosti listin.

4. Na podlagi 375. člena ZPP je bila revizija poslana nasprotni stranki, ki predlaga sodišču, da zavrže revizijo kot nedovoljeno, podredno pa predlaga njeno zavrnitev zaradi neutemeljenosti.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - v nadaljevanju ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija se neutemeljeno sklicuje na kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Revizijske navedbe o kršitvi tožnica povezuje s tem, da se sodišče ni opredelilo do pravne pomembnosti listin, ker se je postavilo na stališče, da zamuda 30-dnevnega roka ni pomembna. Iz teh navedb dejansko izhaja očitek zmotne uporabe materialnega prava in ne bistvene kršitve določb postopka, saj naj bi neopredeljenost do navedb tožnice izhajala iz zmotne materialno pravne presoje sodišča. Zato je očitek bistvene kršitve določb postopka le navidezen. Izpodbijana sodba pa ima tudi sicer vse razloge o odločilnih dejstvih, ki se nanašajo na pravno pomembnost krivih listin, ki jih je tožnica v delovnem procesu predložila v obravnavo kot prave. Sodišče druge stopnje je jasno navedlo, da je tožnica kot zavarovalna zastopnica vedela, katere listine so bile dejansko podpisane s strani zavarovanca in katere ne, pa je listini s ponarejenima podpisoma vseeno predložila toženki v obravnavo. Pojasnilo je, zakaj meni, da 30-dnevni reklamacijski rok ne vpliva na presojo o izpolnitvi znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin. V celoti se je sklicevalo tudi na ugotovitve sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, kakšen je bil postopek reševanja reklamacij pri toženki in tako ugotovilo vsa odločilna dejstva, da je lahko zaključilo, da je tožnica uporabila listine kot prave in pravno pomembne.

8. Potek 30-dnevnega reklamacijskega roka ni vplival na presojo o izpolnitvi znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin. V izvedenem dokaznem postopku, na ugotovitve katerega je revizijsko sodišče vezano (in ne more biti predmet revizijske presoje - tretji odstavek 370. člena ZPP), je bilo ugotovljeno, da je tudi po poteku roka za reklamacijo mogoča sprememba zavarovalne police, v kolikor se od zavarovanca pridobi soglasje. Potek roka za reklamacijo ni povzročil brezpredmetnosti omenjenih listin, kot trdi tožnica. Zato jih je slednja lahko uporabila kot prave v delovnem procesu (torej kot da so bile podpisane s strani zavarovanca) ter s tem izpolnila znake kaznivega dejanja ponarejanja listin. Nepomembne so revizijske navedbe o nespremenjeni premiji po spremembi police, saj za izpolnitev znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1, ni potrebno, da bi storilec dosegel namen, ki ga je z uporabo omenjenih listin zasledoval (2).

9. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

(1) Podredni zahtevek je v večjem obsegu tudi neustrezen, saj v glavnem predstavlja ponovitev primarnega zahtevka. Sodišče je pri odločitvi to spregledalo.

(2) Deisinger, M., Kazenski zakonik s komentarjem: posebni del, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 581.