Jedro

Res je, da v predmetni zadevi zahtevki tožnice zoper vse tri tožence primarno temeljijo na istem sklopu pravno pomembnih dejstev, to je na (zatrjevanem) premoženju nezakonitega izvora prvega toženca, kot primarnega subjekta po ZOPNI. Vendar pa se kot kvalifikatorni element zahtevkov zoper drugega toženca in tretjo toženko pojavi nov sklop pravno pomembnih dejstev, ki je časovno in krajevno neodvisen od pravotvornih dejstev tožbenega temelja zoper prvega toženca, to je neodplačen prenos premoženja. Ti kreirajo novo kvaliteto, in sicer drugačno dejansko stanje. Stališče sodišča prve stopnje, da so pravdni stroški, odmerjeni prvemu tožencu, zvišani za 20% v delu, v katerem gre za odvetniške storitve, skupni stroški vseh tožencev, je tako zmotno. Gre za stroške prvega toženca, ki mu pripadajo v celotni odmerjeni višini.

Izrek

I. Pritožbi drugega toženca in tretje toženke se zavržeta.

II. Pritožbi prvega toženca se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se na novo v celoti glasi: Tožeča stranka je dolžna: - prvemu tožencu povrniti pravdne stroške v višini 12.643,96 EUR, - drugemu tožencu povrniti pravdne stroške v višini 4.898,22 EUR in - tretji toženki povrniti pravdne stroške v višini 4.898,22 EUR, vsem v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

V preostalem delu se pritožba prvega toženca zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna prvemu tožencu v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 135,89 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka, določenega v tej točki izreka.

IV. Drugi toženec in tretja toženka sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo (I. točka izreka) ter odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženim strankam povrniti pravdne stroške v višini 14.694,67 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper II. točko izreka sklepa se pravočasno pritožujejo toženci. Menijo, da niso bili toženi na isti pravni in dejanski podlagi, zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da so upravičeni zgolj do ene nagrade, ki jo je treba zaradi zastopanja drugega toženca in tretje toženke povečati za 20%. Sodišče prve stopnje bi moralo stroške postopka odmeriti in povrniti vsakemu tožencu posebej. Prvi toženec se tudi ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je odgovor na spremembo tožbe šteti kot I. pripravljalno vlogo, saj se sprememba tožbe šteje za novo tožbo in novo pravdo. Posledično meni, da je sodišče prve stopnje s premalo točkami ovrednotilo dve pripravljalni vlogi, in sicer prvo pripravljalno vlogo kot drugo pripravljalno vlogo (500 točk premalo), drugo pripravljalno vlogo pa kot tretjo pripravljalno vlogo (500 točk premalo). Poleg tega bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati še materialne stroške po 12. členu Odvetniške tarife, in sicer v skupni višini 191,40 točk. Drugi toženec meni, da bi mu moralo sodišče prve stopnje priznati odvetniške stroške za odgovor na tožbo v višini 2.000 točk, za I. pripravljalno vlogo v višini 2.000 točk, za zastopanje na I. naroku 2.000 točk, 22% DDV in materialne stroške v višini 70 točk. Tretja toženka meni, da bi ji moralo sodišče prve stopnje priznati za ugovor zoper začasno zavarovanje 1.000 točk, za odgovor na tožbo 1.200 točk, za pritožbo zoper začasno zavarovanje 1.200 točk, za I. pripravljalno vlogo 1.200 točk, za zastopanje na I. naroku 1.200 točk, 22% DDV, materialne stroške v višini 68 točk in sodno takso v višini 63 EUR. Predlagajo, da se pritožbi ugodi in se II. točka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da je tožnica dolžna:- prvemu tožencu povrniti 13.379,21 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila, drugemu tožencu povrniti 3.392,01 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila in tretji toženki povrniti 3.279,09 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila. Podredno predlagajo, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba prvega toženca je delno utemeljena, pritožba drugega toženca in tretje toženke ni dovoljena.

O pritožbi drugega toženca in tretje toženke

5. V skladu s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Pravni interes za pritožbo je podan, kadar lahko pritožnik, če je pritožba utemeljena, doseže zase izboljšanje svojega pravnega položaja oziroma neposredno pravno korist. 6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo tožnici, da tožencem plača stroške pravdnega postopka v višini 14.649,67 EUR. Ker se solidarnost upnikov ne domneva (406. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), niti iz izreka sklepa niti iz njegove obrazložitve pa ne izhaja, da bi bili toženci solidarni upniki, to pomeni, da je obveznost, naložena tožnici, deljiva, in sicer, ker ni drugače določeno, po enakih delih (tretji odstavek 393. člena OZ). Iz izreka sklepa tako izhaja, da je dolžna tožnica plačati vsakemu izmed tožencev po 4.898,22 EUR pravdnih stroškov.

7. Drugi toženec in tretja toženka predlagata, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da je dolžna tožnica drugemu tožencu plačati 3.392,01 EUR, tretji toženki pa 3.279,09 EUR, torej manj, kot jima je bilo prisojeno v izpodbijanem sklepu. Ker torej s pritožbo ne moreta izboljšati svojega pravnega položaja oziroma doseči zase neposredne pravne koristi, za pritožbo nimata pravnega interesa. Zato je višje sodišče njuni pritožbi zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP).

O pritožbi prvega toženca

8. V predmetni zadevi je tekel zoper tožence postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora, in sicer zoper prvega toženca kot primarni subjekt po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju ZOPNI), zoper drugega toženca in tretjo toženko pa kot ožja družinska člana prvega toženca, na katera naj bi bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno brezplačno. Postopek je bil ustavljen, saj je tožnica v soglasju s toženci tožbo umaknila. Vse tri tožence je v postopku pred sodiščem prve stopnje zastopal isti odvetnik.

9. Sodišče prve stopnje je višino priznanih pravdnih stroškov tožencev izračunalo tako, da je odmerilo stroške prvega toženca ter odmerjene stroške odvetniške storitve zvišalo za 20 odstotkov zaradi zastopanja treh strank v skladu s tretjim odstavkom 7. člena Odvetniške tarife1 (v nadaljevanju OT), preostale stroške zavrnilo kot nepotrebne, nato pa tako izračunane stroške razdelilo med tožence po enakih delih.

10. Pritrditi je pritožbi, da je takšen izračun pravdnih stroškov napačen in izhaja iz zmotnega materialnopravnega izhodišča sodišča prve stopnje, da so zatrjevane obveznosti tožencev izhajale iz iste dejanske in pravne podlage. Le v takem primeru OT namreč določa eno (skupno) vrednost storitve, ki se poveča za 10% za vsako nadaljnjo stranko.2

11. Zahtevki imajo isto dejansko in pravno podlago, kadar izvirajo iz istega življenjskega dogodka in se presojajo po istih pravnih pravilih. V skladu s stališči pravne teorije, ki poudarjajo, da popolna istovetnost dejanske in pravne podlage pri različnih zahtevkih že po naravi stvari ni mogoča, morajo biti ista tista pravotvorna dejstva, ki so nujna za konkretizacijo in določitev spornega predmeta, pravna podlaga tožbenih zahtevkov pa je lahko tudi delno različna.3

12. Res je, da v predmetni zadevi zahtevki tožnice zoper vse tri tožence primarno temeljijo na istem sklopu pravno pomembnih dejstev, to je na (zatrjevanem) premoženju nezakonitega izvora prvega toženca, kot primarnega subjekta po ZOPNI. Vendar pa se kot kvalifikatorni element zahtevkov zoper drugega toženca in tretjo toženko pojavi nov sklop pravno pomembnih dejstev, ki je časovno in krajevno neodvisen od pravotvornih dejstev tožbenega temelja zoper prvega toženca, to je neodplačen prenos premoženja. Ti kreirajo novo kvaliteto, in sicer drugačno dejansko stanje.

13. Stališče sodišča prve stopnje, da so pravdni stroški, odmerjeni prvemu tožencu zvišani za 20% v delu, v katerem gre za odvetniške storitve, skupni stroški vseh tožencev, je tako zmotno. Gre za stroške prvega toženca, ki mu pripadajo v celotni odmerjeni višini4,5. 14. Zmotno pa je stališče prvega toženca, da bi moralo sodišče prve stopnje odgovor na spremembo tožbe šteti kot odgovor na tožbo in ne kot pripravljalno vlogo. Tožnica je v vlogi z dne 14. 7. 2017 spremenila le del tožbenega zahtevka tako, da je zahtevala še odvzem nepremičnine parc. št. ... k.o. X, za vrednost te nepremičnine pa znižala vrednost drugega premoženja prvega toženca, dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka pa je ostala ista. V takem primeru pa se dotlej zbrano procesno gradivo, vključno z odgovorom na tožbo, uporabi tudi v postopku, ki teče po spremembi tožbe. Tudi po vsebini je vloga drugega toženca z dne 25. 8. 2017 pripravljalna vloga, saj je v njej zgolj sporočil, da ne nasprotuje spremembi tožbe ter ponovil svoja stališča, ki jih je zavzel že v odgovoru na tožbo. Utemeljeno pa prvi toženec opozarja, da sodišče prve stopnje pri odmeri odvetniških stroškov ni upoštevalo priglašenih materialnih stroškov.

15. Prvi toženec je tako upravičen do povrnitve pravdnih stroškov v višini, ki mu jih je odmerilo sodišče prve stopnje6, povišanih za pavšalni znesek za materialne stroške v višini 99,9 EUR7 (tretji odstavek 11. člena OT), torej v skupni višini 12.643,96 EUR. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi prvega toženca delno ugodilo tako, da je tožnica dolžna prvemu tožencu poleg, z izpodbijanim sklepom v plačilo že naloženih stroškov (4.898,22 EUR), plačati še pravdne stroške v višini 7.745,74 EUR (2. točka 365. člena ZPP). Višje sodišče pojasnjuje, da je zaradi jasnosti in razumljivosti izreka na novo oblikovalo celotno II. točko izreka izpodbijanega sklepa. V preostalem delu pa je, ker tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v z zvezi s 366. členom ZPP), pritožbo prvega toženca zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

16. Prvi toženec je s pritožbo delno uspel, zato mu mora tožnica povrniti stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Prvemu tožencu se je skladno z OT priznalo stroške za sestavo pritožbe v višini 200 točk (tar. št. 21/2 v zvezi s tar. št. 18/18), materialne stroške v višini 2 % (tretji odstavek 11. člena OT) in 22% DDV. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR9) ter 91% uspeha s pritožbo, znašajo stroški za zastopanje prvega toženca v pritožbenem postopku 135,89 EUR, kar mu je tožnica dolžna povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

17. Drugi toženec in tretja toženka s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. v zvezi s 154. členom ZPP).

1 Sodni postopek na prvi stopnji se je začel 7. 6. 2017, zato se za odmero odvetniških stroškov uporabi OT, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS dne 9. 1. 2015. 2 Tretji odstavek 7. člena OT določa, da se za zastopanje več strank, ki uveljavljajo pravico iz iste dejanske in pravne podlage v pravdnih zadevah, skupna vrednost storitve zviša za 10 odstotkov za vsako nadaljnjo stranko, vendar največ za 100 odstotkov, v primerih, ko odvetnik zastopa več kot trideset strank, pa največ za 200 odstotkov. 3 Glej: Jan Zobec, v: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 220, mag. Nina Betteto, Sosporništvo v odškodninskih sporih, Pravosodni bilten 3/2016, str. 16 in 17. 4 Razen 20% zvišanja vrednosti odvetniške storitve ter stroškov, za katere je iz stroškovnika na red. št. 177 razvidno, da so odmerjeni tretji toženki (sodna taksa za ugovor in pritožbo v višini 63 EUR ter 300 točk za pritožbo zoper sklep o začasnem zavarovanju). 5 Splošno pravilo je, da mora tožnik poravnati stroške vsakega sospornika, ki nastopa na pasivni stranki (glej Nina Betteto v Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 52). 6 ((17.140 točk - 300 točk) x 0,459 EUR (vrednost točke po OT) x 1,22 DDV) + 126 EUR sodne takse za ugovor in pritožbo + 2.988 EUR stroškov, ki so nastali za prevode s strani prvega toženca predloženih dokaznih listin. 7 2% do 1000 točk in 1% od nadaljnjih 15.840 točk= 178,4 točk x 0,459 x 1,22 DDV. 8 Višje sodišče je kot vrednost obravnavanega predmeta vzelo višino izpodbijanega nepriznanega zneska pravdnih stroškov, to je 8.480,99 EUR (13.379,21 EUR - 4.898,22 EUR). 9 Sklep o spremembi vrednosti točke, Uradni list RS, št. 22/2019.