Jedro

O statusu kmeta predkupne upravičenke je bilo že pravnomočno odločeno v posebnem postopku, zato dejstev v zvezi s tem v postopku odobritve pravnega posla ni več mogoče ugotavljati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se odobri pravni posel pri prometu s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo za nepremičnine s parc. št. 187, 188 in 189, pripisane pri vložku št. 1 k.o. ... na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 1. 4. 2011, ki sta jo sklenila A. kot prodajalec in B. kot kupec za kupnino 2.500,00 EUR. Prvostopni organ je ugotovil, da je predmetni postopek potekal pod pogoji, ki jih določa Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in da niso izpolnjeni pogoji iz 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev ter je zato promet s tem zemljiščem dovoljen. Ponudba o prodaji kmetijskih zemljišč je bila objavljena na oglasni deski Upravne enote Ptuj od 21. 2. do 23. 3. 2011. V zakonskem roku so ponudbo sprejeli B., ki je uveljavljala prednostno pravico nakupa kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, C., ki je uveljavljal prednostno pravico kot drug kmet in D., ki ni uveljavljal predkupne pravice. B. je lastnica parc. št. 190/1 k.o. …, s katero meji na parc. št. 187 in 189 k.o. …. Priložila je tudi odločbo o statusu kmeta, št. 330-1170/2011-4/05805, zato jo je šteti kot prednostno upravičenko za nakup zemljišča pred ponudnikom C., ki je uveljavljal prednostno pravico nakupa kot drug kmet, kar je dokazoval z odločbo št. 330-3925/2007-4/05082. Zoper to odločbo se je pritožil tožnik C., Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z odločbo št. 33008-92/2011/4 z dne 9. 12. 2011 njegovo pritožbo zavrnilo. Tudi pritožbeni organ je ugotovil, da je postopek tekel v skladu z določili ZKZ. Drugostopni organ je glede pritožbenih navedb, da B. ne izpolnjuje pogojev za status kmeta glede na to, koliko ima živine in koliko dohodka je lahko s tem dosegla, ugotovil, da je B. v letu 2010 iz kmetijske dejavnosti pridobila pomemben del dohodka. V letu 2010 je imela prijavljenih 8 glav govedi (krave, biki in teleta), 4 prašiče in 4 plemenske kunce. Iz potrdil KZ Ptuj je razvidno, da je v letu 2010 od prodaje bikov prejela 2.798,54 EUR. Pri dohodku iz kmetijske dejavnosti je treba upoštevati tudi vrednost prašičev, pri čemer ni pomembno, ali so bili ti prodani ali porabljeni v lastnem gospodinjstvu. Glede na povprečno letno odkupno ceno prašičev do 150 kg znaša vrednost prašičev 670,00 EUR. Dohodku iz kmetijske dejavnosti je treba prišteti tudi vrednost mleka, glede na to, da iz dopisa KGZS Zavoda Ptuj izhaja, da so na kmetiji B. molzli 3 krave in namolzli med 8000 in 10000 litrov mleka. Iz izjav strank izhaja, da so pri B. dnevno kupili 13 litrov mleka, kar v celem letu znaša 2.350 EUR. Pri tem pritožbeni organ ugotavlja, da je brez registracije dovoljena dnevna prodaja mleka neposrednemu končnemu potrošniku 30 litrov na dan. K vrednosti prodanega mleka je treba dodati še vrednost preostalega namolzenega mleka, to je 3.300 litrov po ceni 0,2665 EUR na liter, kar pomeni, da vrednost preostalega mleka znaša 876,15 EUR. Iz izjav strank tudi izhaja, da je B. v letu 2010 prodala 2 teleti po 150 kg (vrednost okoli 655,00 EUR) in 1 kravo. Iz uradnih evidenc je razvidno, da je imela B. prijavljenih 5,184 ha obdelovalnih površin (trajno travinje, silažna koruza, koruza za zrnje, ječmen in oljne buče), vrednost tega pa ni posebej izračunana. B. je iz naslova ukrepov kmetijske politike prejela 4.534,10 EUR, kar izhaja iz odločb Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Glede na vse navedeno je tudi po presoji drugostopnega organa pravilna ugotovitev, da je B. kmet, za kar ji je bila izdana pravnomočna odločba. Odločba o statusu kmeta je ugotovitvena odločba, s katero se ugotavlja določeno pravno stanje. Ker je B. dokazala, da je v letu 2010 iz kmetijske dejavnosti pridobila pomemben del dohodka, pritožbeni organ zavrača tožnikove trditve, da ne šteje za kmeta v smislu določb 24. člena ZKZ.

Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu zaradi kršitve materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi ponavlja že v pritožbi dane trditve, da B. ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa kmeta. Zatrjuje, da so ji bila dokazila o dohodkih B. le posredno predstavljena in na osnovi tega napravljeni zmotni zaključki. B. ob objavi javne ponudbe za prodajo predmetnih nepremičnin ni imela statusa kmeta, niti ni dosegala z zakonom določenega dohodka, ki znaša 11.970,24 EUR iz kmetijske dejavnosti. Dokazila, ki jih je predložila, so bila izdelana le za potrebe tega postopka, tožeča stranka pa se o tem ni mogla izjaviti. Ker B. nima statusa kmeta, se tudi ne more šteti za predkupnega upravičenca po določilu 24. člena ZKZ. Je upokojenka in prejema vdovsko pokojnino, lastnica pa je tudi manjše kmetije, ki pa ji v današnjem času ne prinaša bistvenih dohodkov, kar dokazujejo tudi uradne evidence. Glede na to tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Odgovor na tožbo je vložila tudi B., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi se zavzema za to, da sodišče tožbo zavrne, saj je sama prednostna upravičenka kot kmet, katerega zemljišče meji na zemljišče, ki je naprodaj. Zanika tožbene navedbe, da ne izpolnjuje pogojev za status kmeta in da tožeča stranka ni imela možnosti vpogleda v spis.

Prizadeti stranki A. in D. na tožbo nista odgovorili.

Tožba ni utemeljena.

ZKZ v prvem odstavku 23. člena določa, da lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni z drugimi zakoni določeno drugače, uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: solastnik; kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je na prodaj; zakupnik zemljišča, ki je na prodaj; drug kmet; kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS za Republiko Slovenijo.

B. je uveljavljala predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je na prodaj. Dejstvo, da je tožnica lastnica zemljišča, ki meji na zemljišče, ki je naprodaj, ni sporno. Tožnik je uveljavljal predkupno pravico kot drug kmet. V predmetni zadevi pa tožnik osporava okoliščino, da je tožnica kmet v smislu 24. člena ZKZ. Po 1. alinei 24. člena ZKZ je kmet fizična oseba, ki je lastnica zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je zato obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. Za kmetijsko dejavnost se štejejo vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti. Kot pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči, v gospodarskem letu pred uveljavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju (drugi odstavek 24. člena ZKZ). V letu 2010 ta znesek znaša 11.970,24 EUR. Če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet oziroma samostojni podjetnik posameznik oziroma ali je pravna oseba kmetijska organizacija, odloča o tem Upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma kmetijska organizacija uporabljajo (šesti odstavek 24. člena ZKZ).

B. je dejstvo, da ima status kmeta, dokazovala s pravnomočno odločbo Upravne enote Ptuj, št. 330-1170/2011-4(05085) z dne 30. 5. 2011. Status kmeta sprejemnikov ponudbe v postopku prodaje kmetijskega zemljišča po določbi 24. člena ZKZ je predhodno vprašanje, ki ga lahko organ obravnava sam ali pa počaka, da je rešeno v posebnem postopku. V tem primeru lahko upravni postopek tudi prekine. Če je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je organ na ta posamični akt vezan (147. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP).

V obravnavani zadevi je s pravnomočno odločbo odločeno o tem, da ima B. status kmeta, zato je organ na tako odločitev vezan. Glede na to, da ima tožnica status kmeta, pa ima kot predkupna upravičenka po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, to je kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, prednost pred tožnikom, ki uveljavlja predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, to je kot drug kmet. Tožeča stranka s tožbenimi navedbami ne more izpodbiti pravilnosti takšne odločitve. O statusu kmeta za B. je bilo že pravnomočno odločeno v posebnem postopku, zato dejstev v zvezi s tem v tem postopku ni več mogoče ugotavljati. Prav tako na odločitev ne vpliva, da B. ni imela statusa kmeta ob objavi javne ponudbe, saj se, če se o tej okoliščini pojavi dvom (šesti odstavek 24. člena ZKZ), odloča kot o predhodnem vprašanju, v skladu z zgoraj citiranimi določili ZUP.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Povrnitev stroškov postopka sta zahtevali tožeča stranka in prizadeta stranka B. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1), zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.