Jedro

Pritožnik ni stranka tega postopka, upravičenje upravitelja pa je enostransko upravičenje zahtevati izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki jo pritožnik uporablja brez pravnega naslova. Zakon ne zahteva izvedbe naroka, pač pa določa, da mora biti sklep, s katerim se osebam iz petega ali šestega odstavka 248. člena ZFPPIPP naloži, da izpraznijo nepremičnino in jo izročijo upravitelju, tem osebam vročen, zoper ta sklep pa lahko osebe vložijo pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A. s.p., naložilo, da v 8 dneh po prejemu sklepa izprazni nepremičnino ID znak parcela ... 604, na kateri stoji stavba z naslovom B. 3, C., in jo izročiti upravitelju.

2.Zoper navedeni sklep se je A. A. s.p. pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog upravitelja zavrne, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Upravitelj je pritožbi nasprotoval in predlagal njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je predlogu upravitelja za izpraznitev in izročitev nepremičnine ugodilo z nosilnimi razlogi, da nepremičnino stečajne dolžnice zaseda A. A. s.p. brez pravnega temelja, zato je upravitelj sodišču v skladu z določilom šestega odstavka 248. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) predlagal izdajo sklepa o izpraznitvi in izročitvi nepremičnine stečajnega dolžnika. Upravitelj je pojasnil, da je dolžnica lastnica nepremičnine, na kateri stoji stavba z naslovom B. 3, C., A. A. s.p. pa v stavbi izvaja gostinske storitve, in sicer kot D. in E. Oddajanje sob je razvidno tudi iz izpisa Ajpes iz Registra nastanitvenih objektov (RNO). Upravitelj je že decembra 2024 napovedal, da bo treba plačevati najemnino oziroma uporabnino, s čimer se je A. A. s.p. sprva strinjal, vendar je podpis najemne pogodbe nato zavrnil, zato mu je upravitelj prepovedal uporabo prostorov in zahteval, da mu 26. 8. 2025 nepremičnino preda. A. A. s.p. se na poziv upravitelja ni odzval. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nepremičnino zaseda brez pravnega temelja, je predlogu upravitelja ugodilo.

Glede datuma izselitve

6.Pritožnik uvodoma uveljavlja procesno napako in napačno ugotovljeno dejansko stanje, saj naj bi bil pozvan, da nepremičnino preda 26. 9. 2025 in ne 26. 8. 2025, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu in upraviteljevem predlogu. Navaja, da naj bi upravitelj s tem implicitno vzpostavil pravni temelj za posest nepremičnine do 26. 9. 2025.

7.Pritožbene navedbe niso utemeljene. Datum, do katerega je bil pritožnik dolžan nepremičnino stečajne dolžnice izprazniti in izročiti upravitelju (tudi, če bi držalo, da je bil določen za dne 26. 9. 2025), ni rok, ki bi vzpostavil kakršenkoli pravni temelj za uporabo nepremičnine, pač pa datum, do katerega je imel pritožnik možnost nepremičnino prostovoljno izprazniti in izročiti upravitelju. Ne gre niti za procesni niti za materialnopravni rok, zato ni mogoče govoriti o njegovi kršitvi, še manj, da je s tem upravitelj vzpostavil pravni temelj za uporabo in posest nepremičnine. Vprašanje pravilnosti zapisa datuma v ničemer ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. V konkretnem primeru ne pride v poštev določba petega odstavka 248. člena ZFPPIPP, na katero se sklicuje pritožnik, saj se ta nanaša na primer, ko stečajni dolžnik uresniči odpovedno pravico, sodišče pa po poteku odpovednega roka na predlog upravitelja izda sklep, s katerim najemniku naloži, da izprazni nepremičnino in jo izroči upravitelju. Pritožnik ni niti najemnik niti zakupnik nepremičnine, zaradi česar upravitelj ni uresničil odpovedne pravice po petem odstavku 248. člena ZFPPIPP, pač pa je izpraznitev in izročitev nepremičnine zahteval na podlagi šestega odstavka 248. člena ZFPPIPP, glede na to, da pritožnik nepremičnino zaseda brez pravnega naslova in je kljub večkratnim pozivom noče prostovoljno izprazniti.

8.Tudi sicer je iz podatkov spisa razvidno, da gre pri zapisu datuma zgolj za pisno napako, ki v ničemer ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Pritožnik je prejel zadnji poziv upravitelja, da mu „v torek 26. 9. 2025 ob 10.00 uri“ izroči nepremičnino, v četrtek 21. 8. 2025. Prvi torek po navedenem datumu je bil 26. 8. 2025. 26. 9. 2025 ni bil torek, kot to trdi pritožnik, pač pa petek. Kot izhaja iz upraviteljevega pojasnila, je bil datum, ki ga je navedel, dan, ko je imel čas, da nepremičnino prevzame. Upravitelj je pritožniku že decembra 2024 napovedal, da bo treba plačevati najemnino oziroma uporabnino, vendar je pritožnik podpis najemne pogodbe zavrnil, zaradi česar ni najti nobenega razumnega razloga za to, da bi upravitelj še podaljšal rok za izpraznitev. Tega ni navedel niti pritožnik. Podaljševanje roka za izpraznitev nepremičnine tudi sicer ne more biti v interesu tega postopka, saj ni sporno, da pritožnik nepremičnino ves čas uporablja brezplačno. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je upravitelj na pritožnika že pred tem naslovil zahtevek za izročitev nepremičnine: v dopisu z dne 1. 8. 2025 je zahteval sklenitev najemne pogodbe v roku treh delovnih dni od prejema dopisa, sicer prepoveduje uporabo nepremičnine in zahteva, da ga pritožnik v istem roku pokliče zaradi dogovora glede izročitve posesti, če najemne pogodbe ne namerava skleniti. Navedeni dopis je bil pritožniku poslan po pošti (razvidno iz popisa oddanih pošiljk), ker je upravitelj pred tem že 7. 7. in 29. 7. 2025 pritožnika po elektronski pošti neuspešno pozival k sklenitvi najemne pogodbe. Pritožnik je dopis z dne 1. 8. 2025 nedvomno prejel, saj je 8. 8. 2025 po elektronski pošti odgovoril upravitelju, da pod navedenimi plačilnimi pogoji najemnega razmerja ne more skleniti, saj ne bi mogel izpolnjevati zahtevanih pogojev. Upravitelj mu je 11. 8. 2025 odgovoril, naj poda svoj nasprotni predlog in ponudil možnost sestanka, vendar se pritožnik tudi na to pisanje upravitelja ni odzval.

Glede pravnega temelja

9.Kot izhaja iz podatkov v spisu in pojasnil upravitelja, sta se s pritožnikom prvič srečala 6. 12. 2024, ko je upravitelj napovedal, da bo za nepremičnino treba plačati najemnino in uporabnino, s čimer se je pritožnik po navedbah upravitelja strinjal, zato je med njima potekal pogovor o tem, da pritožnik tam opravlja dejavnost. Upravitelj je pritožniku pojasnil, da ne namerava ovirati opravljanja dejavnosti, vendar pa se stečajna masa ne more uporabljati brezplačno. Tudi s tem se je pritožnik strinjal. Upravitelj je napovedal, da bo znesek najemnine in uporabnine oblikoval, ko bo imel izdelane cenitve (zaradi ugotavljanja velikosti objektov), kar se je zavleklo, deloma zaradi nesodelovanja dolžnice glede ogledov, deloma zaradi pridobivanja dokumentacije iz arhivov, torej listin in podatkov, pomembnih za oceno vrednosti nepremičnin. Iz upraviteljevega pojasnila izhaja, da ga pritožnik niti ob prvem srečanju niti kadarkoli kasneje ni seznanil, da bi imel sklenjeno kakršnokoli najemno pogodbo. Tega pritožnik tudi sicer ne zatrjuje, še manj dokazuje. V pritožbi se sicer sklicuje na uporabo nepremičnine po volji dolžnice, vendar ne navaja nobenih podatkov o tem, kdaj in na kakšen način naj bi se o tem dogovorila. Pritožnik je gospodarski subjekt, zaradi česar njegovo sklicevanje na sorodstveno razmerje z dolžnico za odločitev ne more biti relevantno. Sporna nepremičnina je poslovna nepremičnina, ki je namenjena gostinski dejavnosti, ne dolžnica ne pritožnik pa upravitelja nista seznanila s tem, kdaj naj bi sklenila pogodbo, kakšno vrsto pogodbe in pod kakšnimi pogoji. Toda tudi v primeru, da bi takšna pogodba obstajala (pa ne, saj je niti dolžnica niti pritožnik nista predložila, prav tako pa ni jasna njena vsebina, stranke pogodbe in datum sklenitve), bi imel upravitelj odpovedno pravico na podlagi petega odstavka 248. členu ZFPPIPP. Iz pisanj upravitelja je jasno razvidno, da šteje obdobje od začetka stečajnega postopka do dne, ko je pritožniku ponudil sklenitev najemne pogodbe, za obdobje, ko ima pritožnik poslovno nepremičnino v posesti brez pravnega temelja, zaradi česar je zahteval uporabnino, torej znesek, ki ga šteje kot nadomestilo za prikrajšanje stečajne mase, vendar pritožnik tudi na to ni reagiral v smislu predložitve ali vsaj zatrjevanja pogodbe, ki bi mu omogočala (brezplačno) uporabo nepremičnine.

Glede izločitvene pravice

10.Drži, da je mož dolžnice prijavil izločitveno pravico na 3/4 sporne nepremičnine, ki jo je upravitelj prerekal. Dolžnica je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, do zaključka pravdnega postopka glede izločitvene pravice pa lahko s to nepremičnino ob soglasju sodišča razpolaga le upravitelj. F. F. do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka ni mogoče šteti kot dejanskega lastnika nepremičnine, kot to zatrjuje pritožnik, je pa F. F. s prijavo izločitvene pravice v tem postopku varovan, saj do pravnomočne odločitve nepremičnine ni mogoče prodati (prim. tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP). Ker v tej zadevi ne gre za prodajo nepremičnine, prav tako ne za vprašanje zakonite posesti F. F., tudi ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi bilo treba odločanje o izpraznitvi nepremičnine prekiniti do pravnomočne odločitve pravdnega sodišča (pritožnik tudi sicer ni stranka pravdnega postopka glede izločitvene pravice F. F.). F. F., ki ima v tem postopku položaj upnika, pritožbe zoper izpodbijani sklep ni vložil, zato v tem postopku ni mogoče razpravljati o njegovih morebitnih pravicah v zvezi z nepremičnino.

11.Pritožbene navedbe, da lahko izpodbijani sklep privede do nepopravljive škode za F. F. ter da slednji ne more biti obravnavan kot oseba, ki nepremičnino zaseda brez pravnega temelja, za odločitev ne morejo biti relevantne. Te navedbe bi lahko bile upoštevne le v primeru, da bi pritožbo vložil tudi F. F. (pa je ni) in v primeru, da bi bila izpraznitev naložena njemu (pa ni). Zato tudi ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da bi moralo sodišče predlog upravitelja za izpraznitev glede F. F. zavrniti, saj se z izpodbijanim sklepom nalaga izpraznitev in izročitev nepremičnine A. A. s.p., in ne F. F.

12.Drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo brez izvedbe naroka, vendar s tem ni storilo nobene procesne kršitve. Pritožnik ni stranka tega postopka, upravičenje upravitelja pa je enostransko upravičenje zahtevati izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki jo pritožnik uporablja brez pravnega naslova. Zakon ne zahteva izvedbe naroka, pač pa določa, da mora biti sklep, s katerim se osebam iz petega ali šestega odstavka 248. člena ZFPPIPP naloži, da izpraznijo nepremičnino in jo izročijo upravitelju, tem osebam vročen, zoper ta sklep pa lahko osebe vložijo pritožbo (sedmi odstavek 248. člena ZFPPIPP), kar je pritožnik tudi storil.

Glede nesorazmernosti ukrepa

13.Pritožba je neutemeljena tudi v delu, v katerem sodišču prve stopnje očita, da ni presojalo, ali bi bilo mogoče razmerje urediti na drug način, temveč je brez tehtanja posledic izdalo najstrožji ukrep. Pritožnik je imel od decembra 2024 več možnosti pogajanja z upraviteljem, pa se je na številna upraviteljeva pisanja odzval le enkrat, 8. 8. 2025, ko je zgolj zavrnil ponujene najemne pogoje. V pritožbi ne trdi, da bi sam pokazal pripravljenost urediti najemno razmerje ter nadaljevati z opravljanjem dejavnosti v nepremičnini, tega pa ne zatrjuje niti v pritožbi, zato pritožbenim navedbam tudi v tem delu ni mogoče pritrditi.

14.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).