Jedro

Nepoznavanje predpisov po mnenju sodišča ni mogoče pripisati dobrovernosti, ker gre v obravnavanem primeru za nosilko kmetijskega gospodarstva, ki naj bi predpise v zvezi s kmetijskimi premijami poznala.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi tožnice in odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) št. ... z dne 15. 6. 2005 odpravila, in sicer: I.I; v 1. točki izreka v delu, ki se nanaša na sankcije v višini 100 % in zneske v višini 0,00 SIT; I.II. v 2. točki izreka glede zavrnitve zahtevka za premijo za krave dojilje in dodatno nacionalno premijo za žival z ušesno številko ... (točka 1 izreka odločbe) in odločila, da je A.A. iz A., KMG-MID ..., upoštevaje 66,67 % znižanje upravičena do: premije za krave dojilje za eno žival v višini 13.512,33 SIT, dodatne nacionalne premije za krave dojilje za eno žival v višini 1.631,00 SIT, klavne premije za klavno govedo za zakol za četrto žival v višini 21.618,67 SIT in dodatnega plačila za klavno premijo za govedo za zakol za četrto žival v višini 7.305,33 SIT; v skupnem znesku 44.066,33 SIT (točka 2. izreka odločbe) - točka 3 je očitno pomotoma izpadla - v točki 4. izreka odločbe odločila, da se upravičenki navedeni znesek izplača v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe, v točki 5. izreka je odločila, da ostane v preostalem delu izpodbijana odločba nespremenjena in da stroški postopka niso bili priglašeni (6. točka izreka odločbe). V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 (Uradni list RS, št. 23/04 do 87/04, v nadaljevanju Uredba) ter Uredbo o ureditvi trga za goveje meso (Uradni list RS, št. 90/03 do 109/04). Nadalje pojasni, da se zahtevek za plačilo posebne premije za dvoje živali z ušesnima številkama ... in ..., katerih masa hladnih trupov je lažja od 185 kg zavrne in se pri tem sklicuje na 1. odstavek 5. člena Uredbe o ureditvi trga za goveje meso. Tožena stranka pa kot utemeljeno šteje navedbo pritožbe, da je žival z ušesno številko ... vseskozi na kmetijskem gospodarstvu, kar je razvidno iz centralnega registra govedi, ki se vodi pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Službi za identifikacijo živali. V 42. členu Uredbe so določena znižanja in izključitve v zvezi z govedom, za katero je bil vložen zahtevek za pomoč. V 1. odstavku tega člena je določeno, da če se v zvezi z zahtevki za pomoč v okviru ukrepov pomoči za govedo ugotovi razlika med prijavljenim in ugotovljenim številom živali skladno s 3. odstavkom 40. člena te Uredbe, se skupni znesek pomoči, do katerega je kmetijsko gospodarstvo upravičeno, v okviru ukrepov za zadevno premijsko obdobje zniža za odstotek, ki se ugotovi skladno s 3. odstavkom tega člena, če so bile ugotovljene nepravilnosti pri največ treh živalih. V 3. odstavku tega člena je določeno, da se ugotovi odstotek iz 1. in 2. odstavka tega člena, se število goveda, za katero je bila zahtevana pomoč v okviru vseh ukrepov pomoči za govedo v zadevnem premijskem obdobju, in pri katerem so bile ugotovljene nepravilnosti, deli s skupnim številom govedi, ki izpolnjuje vse pogoje za pomoč za zadevno premijsko obdobje. Iz listin obravnavane zadeve je razvidno, da so bile nepravilnosti ugotovljene pri dveh govedih, vse pogoje pa so izpolnjevali zahtevki za tri govedi, kar pomeni 66,67 % nepravilnosti oziroma odstotek, za katerega se skupni znesek pomoči zniža. Dve govedi namreč predstavljata 66,67 % nepravilnosti od treh govedi, za katere so bili zahtevki upravičeno vloženi. Glede na to, da so sankcije ugotovljene s strani tožene stranke nižje od sankcij, ki jih je ugotovil prvostopni organ in ne dosegajo 100 %, je tožnica upravičena do razlike med že odobrenimi sredstvi in sredstvi, ki ji pripadajo skladno z ugotovitvami tožene stranke.

Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu izključno iz razloga, ker se ne strinja s sankcijo in sicer 66,67 % znižanjem odobrenih plačil. S sankcijo se ne strinja, saj je tožena stranka z izpodbijano odločbo ugotovila, da se krava dojilja nahaja na kmetijskem gospodarstvu in torej ni šlo za kršitev v smislu napačnega navajanja podatkov. Priznava pa napako glede zahtevka za posebno klavno premijo za bika, vendar pa je v tem primeru šlo le za nepoučenost s strani tožnice in nepozornost s strani kmetijsko svetovalne službe. O kriteriju minimalne hladne mase trupov je bil zahtevek za premijo dejansko vložen v dobri veri, da za zaklanega bika (moško žival) pripada tudi klavna premija za bika. Ob tem opozarja na 48. člen Uredbe, ki določa, da se znižanja in izključitve predvidene s to Uredbo ne uporabljajo, če je nosilec kmetijskega gospodarstva predložil dejansko pravilne podatke ali če je navajal napačne podatke v dobri veri. V obravnavanem primeru se je namreč prav to zgodilo, da je bila tožnica v dobri veri. Smiselno sodišču predlaga, da tožbi ugodi v smislu odprave sankcije znižanja odobrenih plačil ter predlaga ustno obravnavo, na kateri bi osebno razložila nastali nesporazum.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa je udeležbo v tem sporu prijavilo z vlogo opr. št. ... z dne 3. 5. 2006. Tožba ni utemeljena.

Sodišče je o tožbi odločalo na podlagi 2. odstavka 105. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) po določbah 51. do 72. člena ZUS-1. Sporno v zadevi je, ali je bilo tožnici upravičeno upoštevano znižanje premij na podlagi 42. člena Uredbe. Po določbi 1. odstavka 42. člena Uredbe se skupni znesek pomoči, do katere je kmetijsko gospodarstvo upravičeno v okviru ukrepov za zadevno premijsko obdobje zniža, če se v zvezi z zahtevki za pomoč v okviru ukrepov pomoči za govedo ugotovi razlika med prijavljenim in ugotovljenim številom živali skladno s 3. odstavkom 40. člena te Uredbe za odstotek, ki se ugotovi skladno s 3. odstavkom tega člena, če so bile ugotovljene nepravilnosti pri največ treh živalih. Tožena stranka je upoštevajoč 3. odstavek 42. člena Uredbe potem, ko je iz listin upravnih spisov ugotovila, da so bile nepravilnosti ugotovljene pri dveh govedih, vse pogoje pa so izpolnjevali zahtevki za tri govedi, izračunala 66,67 % odstotek nepravilnosti, za katerega se skupni znesek pomoči zniža, kar je po presoji sodišča pravilna uporaba materialnega predpisa. Tožnica v tožbi opozarja na določbo 48. člena Uredbe, ki v 1. odstavku določa, da se znižanja in izključitve predpisane s to Uredbo ne uporabljajo, če je nosilec kmetijskega gospodarstva predložil dejansko pravilne podatke ali če je navajal napačne podatke v dobri veri. Po 2. odstavku tega člena pa se znižanja in izključitve predpisane s to Uredbe ne uporabljajo za tiste dele zahtevka za pomoč v zvezi s katerimi nosilec kmetijskega gospodarstva pisno obvesti Agencijo, da je zahtevek za pomoč nepravilen ali da je postal nepravilen od trenutka vložitve pod pogojem, da nosilec kmetijskega gospodarstva ni bil obveščen o namenu Agencije, da opravi kontrolo na kraju samem in da Agencija nosilca kmetijskega gospodarstva še ni obvestila o kakršnikoli nepravilnosti v zahtevku. Podatki, ki jih da nosilec kmetijskega gospodarstva imajo za posledico, da se zahtevek za pomoč uskladi z dejansko situacijo. Navedeni člen obravnava dve situaciji: ravnanje v dobri veri glede navajanja napačnih podatkov in pravočasen popravek nepravilnega zahtevka. Tožnica zatrjuje, da je v zvezi z dvema živalima (bika) ravnala v dobri veri, saj ni bila seznanjena o kriteriju minimalne hladne mase trupov in je zahtevek za premijo vložila v dobri veri, da ji za zaklanega bika (moško žival) pripada tudi klavna premija za bika. Po presoji sodišča 1. odstavka 48. člena Uredbe ni mogoče razlagati v smeri kot ga razlaga tožnica. Nepoznavanje predpisov po mnenju sodišča ni mogoče pripisati dobrovernosti, ker gre v obravnavanem primeru za nosilko kmetijskega gospodarstva, ki naj bi predpise v zvezi s kmetijskimi premijami poznala, zato je odločitev tožene stranke po presoji sodišča zakonita.

Tožnici je bil pojasnjen način in razlogi za znižanje premije v obrazložitvi izpodbijane določbe, pravilno pa je tožena stranka štela, da so bile nepravilnosti ugotovljene pri dveh živalih, to je pri dveh bikih, ki nista izpolnjevali že navedenega kriterija minimalne hladne mase trupov. Sodišče je zato tožbo, potem ko je ugotovilo, da so tožbeni ugovori neutemeljeni, zavrnilo, na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.