Jedro

Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da pripadajočega zemljišča k stavbi ni moglo ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, in tudi ne na podlagi drugih upravnih aktov, zato je upoštevalo kriterije iz 30. člena ZVEtL v zvezi s četrtim odstavkom 7. člena ZVEtL, pri tem pa si je pomagalo tudi z ugotovitvami izvedenke, kako in v kakšen namen se je pripadajoče zemljišče uporabljalo v preteklosti od izgradnje stavbe dalje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se parc. št. 5/1 k. o. X določi kot pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe z naslovom G., z ident. št. ..., ki stoji na parc. št. 9/0 k. o. X.(1) Prvo sodišče je še odločilo, da se ta sklep v zemljiški knjigi pri parc. št. 5/1 k. o. X izvede po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe z ID 111, z učinkom od 18. 10. 2013 in da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka. Sodišče prve stopnje je nepravdni postopek, ki se je vodil pod opr. št. N 483/2012 razdružilo, tako da se je vodil postopek za ustavitev etažne lastnine za stavbo na naslovu G. pod opr. št. N 483/2012, postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu G. pa se je vodil pod opr. št. III N 455/2013. Predlagatelji so umaknili predlog za vzpostavitev etažne lastnine, ker je bilo doseženo soglasje za sporazumno vzpostavitev etažne lastnine, vztrajali pa so pri predlogu za določitev pripadajočega zemljišča. Pooblaščenec predlagateljev je sodišče prve stopnje obvestil, da je končan vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo in priložil zemljiškoknjižni sklep Dn 188797/2015 z dne 18. 9. 2015. Sodišče prve stopnje je na podlagi listinske dokumentacije in izvedenskega mnenja ugotovilo, da je bila stavba G. zgrajena leta 1506 (torej pred 1. 1. 2003) in da so pripadajoče zemljišče skozi zgodovino od izgradnje stavbe vse do danes souporabljali in imeli v posesti prebivalci stanovanjske stavbe G. Ta zasnova se je skozi stoletja ohranila, zato parceli št. 5/1 in 9/0 (prej *40) k. o. X že od časa izgradnje stavbe dalje delujeta kot funkcionalna celota, kar se ni spreminjalo niti s podržavljanjem, ko je lastninsko pravico pridobila nasprotna udeleženka, zato je sodišče prve stopnje parc. št. 5/1 k. o. X določilo kot pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe na naslovu G. 2. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagateljev zavrne, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Nasprotna udeleženka povzema določbe 7. in 30. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog predlagatelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi.(2) Sklicuje se na 46. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, na 7. člen Zakona o prometu z nepremičninami, na 12. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in na posamezne določbe iz SZ in SZ-1 ter na 217. člen ZGO-1. Opozarja na pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 21. 12. 1988, iz katerega izhaja, da je pri določitvi lastninske pravice na stavbi s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem treba razmejiti funkcionalno zemljišče od preostalega zemljišča in točno določiti obseg funkcionalnega zemljišča ob upoštevanju kriterijev, ki veljajo za primer, ko določa funkcionalno zemljišče na zahtevo lastnika ali uporabnika občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora. Postopek za določanje pripadajočega zemljišča se vodi le v primerih, ko je že vzpostavljena etažna lastnina na stavbi. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je sklep Dn 188797/2015 z dne 18. 9. 2015 pravnomočen in ali je stavba v zemljiški knjigi že vpisana kot stavba v etažni lastnini. Ugotovitve sodišča prve stopnje so si nasprotujoča, saj prvo sodišče ugotavlja, da prostorskih aktov iz časa gradnje ni, nato pa navaja, da naj bi iz teh aktov izhajala raba te parcele za potrebe stavbe. Prvo sodišče navaja, da je pri določitvi pripadajočega zemljišča upoštevalo, ali je bilo zemljišče namenjeno za dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in podobno in kakšna je bila pretekla raba zemljišča, iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa ni jasno, ali je pripadajoče zemljišče določilo na podlagi prostorskih aktov iz časa gradnje stavbe, ali glede na dejansko rabo zemljišča. Po nobenem od navedenih kriterijev parc. št. 5/1 ne predstavlja pripadajočega zemljišča. Prvo sodišče ni ugotovilo, predlagatelji pa niso dokazali, da pripadajoče zemljišče vseskozi uporabljajo in ga vzdržujejo. Tudi iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da nepremičnina ni vzdrževana in da predlagatelji nepremičnine ne uporabljajo. Prvo sodišče je nekritično sledilo izvedenskemu mnenju, ki ga dokazno ni ocenilo. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da druga terasa ni vzdrževana, prva terasa pa ni vzdrževana v večjem obsegu, ne pojasni pa, na kakšen način je izkazan način uporabe. Sodišče prve stopnje se sklicuje na Stanovanjski zakon iz leta 1991, na podlagi katerega so predlagatelji kupili stanovanja, pri tem pa ne pojasni, ali zato sklepa, da so predlagatelji kupili tudi sporno nepremičnino. Iz sklepa ne izhaja, da je pripadajoče zemljišče nujno potrebna za rabo stavbe oziroma da brez nje stavba ne more funkcionirati. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da se parcela št. 5/1 k. o. X nahaja tik ob stavbi na naslovu G., kar pomeni, da je pripadajoče zemljišče bližje tej stavbi. Prvo sodišče ni ugotavljalo, ali je mogoč dostop na pripadajoče zemljišče skozi stavbo na naslovu G. Sodišče tudi ni ugotavljalo, ali je možen dostop iz zahodne ali severne strani, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Nasprotna udeleženka je zatrjevala, da se sporna nepremičnina ne nahaja v neposredni bližini stavbe, zatrjevala je, da je nepremičnina namenjena rabi tretjih oseb in da gre za javno dobro.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutne bistvene kršitve nepravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku.(3) Neutemeljene so pritožbene trditve, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do odločilnih materialnopravnih dejstev, kar bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju in da je posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Prav nasprotno, dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva in skrbno obrazložena. Sodišče prve stopnje je dokazno ocenilo izvedensko mnenje, pri tem pa upoštevalo dejstva, ki jih je ugotovilo ob ugledu in druge dokaze, zato so tudi v tem delu pritožbene navedbe neutemeljene. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je bila vzpostavljena etažna lastnina na stavbi parc. št. 9/0 k. o. X (ID ...), pritožba pa ne navaja nobenih drugih konkretnih dejstev, na podlagi katerih bi te ugotovitve izpodbila.

6. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da pripadajočega zemljišča k stavbi ni moglo ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena in tudi ne na podlagi drugih upravnih aktov, zato je upoštevalo kriterije iz 30. člena ZVEtL v zvezi s četrtim odstavkom 7. člena ZVEtL, pri tem pa si je pomagalo tudi z ugotovitvami izvedenke, kako in v kakšen namen se je pripadajoče zemljišče uporabljalo v preteklosti od izgradnje stavbe dalje. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, da je bilo pripadajoče zemljišče od izgradnje dalje vezano na stavbo, tako glede na urbanistično srednjeveško zasnovo stavbe in pripadajočega zemljišča, kot tudi funkcionalno, ta povezanost pa obstaja še danes. Te ugotovitve potrjuje pregledno in vsebinsko skrbno obrazloženo izvedenskega mnenja (ki ga je sodišče prve stopnje pravilno dokazno ocenilo ob upoštevanju tudi drugih dokazov), kateremu so dodatno priložene grafične priloge in fotografije, ki to povezanost med stavbo in pripadajočim zemljiščem od izgradnje do izdaje izpodbijanega sklepa prepričljivo potrjujejo.

7. Pripadajoče zemljišče je znotraj ograjenega zidu, na to zemljišče se dostopa skozi stavbo G. Pritožba pavšalno zatrjuje, da je možen dostop tudi skozi stavbo H. oziroma sosednjih zemljišč, kar pa v postopku ni bilo dokazano. Odločilna pa je okoliščina, da ni bila dokazano, da obstoji povezanost pripadajočega zemljišča s katerim od drugih sosednjih zemljišč oziroma, da bi bilo pripadajoče zemljišče kadar koli v dejanski oziroma funkcionalni uporabi prebivalcev teh zemljišč. Pripadajoče zemljišče nikoli ni bilo del javnega dobra, kar dodatno potrjuje že pojasnjena umeščenost in povezanost pripadajočega zemljišča s stavbo.

8. Pritožbeno sodišče je v sklepu pojasnilo medsebojno povezanost prve in druge terase, ki se nahajata na pripadajočem zemljišču, ki sta se skozi zgodovino uporabljali za različne namene, vseskozi pa sta bili namenjeni uporabi prebivalcev stavbe G. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prva terasa sicer le deloma urejena (pokošena je trava le na posameznem delu in postavljena je klopca), kar pa ne pomeni, za kar se zavzema pritožba, da s tem ni izkazana uporaba s strani prebivalcev stavbe. Prvo sodišče je glede na dejansko uporabo, ki jo je ugotovilo na ogledu in ob upoštevanju ugotovitev izvedenke o povezanosti pripadajočega zemljišča s stavbo pravilno ugotovilo, da je pripadajoče zemljišče (sedaj) namenjeno prebivalcem stavbe za prosti čas. Druga terasa je zapuščena, ker je prebivalci stavbe ne uporabljajo iz varnostnih razlogov, ker se nahaja ob stavbi H., iz katere odpada omet, opeka in streha. Arhitekturna zasnova stavbe in pripadajočega zemljišča le še dodatno potrjuje pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje o medsebojni povezanosti pripadajočega zemljišča s stavbo. Okoliščina, da je stavba H. bližje drugi terasi kot stavba G., kot zatrjuje pritožba, ni pravno odločilna okoliščina, glede na že pojasnjeno povezanost pripadajočega zemljišča s stavbo, ob tem, da v postopku niso bile dokazane nobene okoliščine, ki bi kazale na povezanost pripadajočega zemljišča s stavbo H. oziroma drugimi sosednjimi zemljišči oziroma, da bi bilo pripadajoče zemljišče v uporabi prebivalcev sosednjih zemljišč oziroma v izključni uporabi nasprotne udeleženke.

9. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na določbe ZVEtL in ne SZ (SZ-1), materialnopravne določbe drugih zakonov, ki jih navaja pritožba pa niso materialnopravni predpisi, ki bi lahko izpodbili pravilne materialnopravne ugotovitve sodišča prve stopnje.

10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

11. Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel. Op. št. (1): V nadaljevanju stavba.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZVEtL.

Op. št. (3): V nadaljevanju ZNP.