Jedro

Izpisek iz uradne evidence se šteje za javno listino. Glede na navedeno ter glede na določena merila, po katerih upravni organ čakalno listo sestavi, je tudi po mnenju revizijskega sodišča takšno vodenje čakalne liste vodenje uradne evidence. Zato za dejstva, o katerih se vodi uradna evidenca, ni potreben poseben ugotovitveni postopek, kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje. Izpisek iz takšne evidence se šteje za javno listino; za katero pa velja, da dokazuje tisto, kar je v njej potrjeno ali določeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. SRS, št. 50/97 in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 14. 1. 2003. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Gospodarske zbornice Slovenije z dne 15. 10. 2002, o določitvi letnega plana delitve dovolilnic za leto 2003 za prevoz blaga v mednarodnem cestnem prometu, dovolilnice pa so bile dodeljene po državi in vrsti v številu, kot izhaja iz izreka.

2. Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev tožene stranke pravilna in temelji na zakonu, strinja se tudi z razlogi za njeno odločitev in se pri tem sklicuje na določbe 76. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu – ZVCP (Ur. l. RS, št. 59/2001) ter na Pravilnik o dovolitvi dovolilnic za mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 82/2002, v nadaljevanju Pravilnik). Zavrača pritožbene ugovoru kot pavšalne.

3. Zoper izpodbijano sodbo je tožeča stranka vložila revizijo (prej pritožbo). Navaja, da nikjer ni prikazan celovit način izračuna oziroma priprave samega načina izdelave seznama delitve dovolilnic. Sistem delitve ni pregleden in transparenten. Kršeni sta bili načeli zakonitosti in materialne resnice, poseženo pa je bilo tudi v ustavno pravico enakosti in enakega varstva pravic. Opozarja tudi na sodbo U 825/2002-17 z dne 10. 9. 2003. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače. V drugem dostavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo, proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njem navedeni, pri čemer pa po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V teh mejah je bil opravljen tudi sodni preizkus izpodbijane sodbe.

8. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, odločitvi upravnega organa, da se tožeča stranka šteje za novega prevoznika, o številu pripadajočih dovolilnic glede na mesto na čakalni listi novih prevoznikov, temeljita na podatkih, ki izhajajo iz javne listine. Vodenje seznama o čakalni listi je za CEMT dovolilnice določeno v 76. členu ZVCP in 48. členu Pravilnika, za ostale dovolilnice pa v določbi 70. člena zakona in sedmem odstavku 19. člena Pravilnika.

9. Po določbi drugega odstavka 76. člena ZVCP delilec vodi na podlagi vlog prevoznikov za pridobitev CEMT dovolilnic letni seznam prosilcev, ki je urejen glede na pogoje, kriterije in merila, določena v tem zakonu in v podzakonskih predpisih, in iz tega izdela seznam tistih prevoznikov, ki so prejeli CEMT dovolilnico, in seznam tistih, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev CEMT dovolilnic in te niso prejeli (čakalna lista), z določbo 48. člena Pravilnika pa je še natančneje določen način razvrstitve. Na vrhu seznama so tisti, ki imajo zbranih največ točk, določeno pa je tudi, katere podatke mora takšna listina vsebovati. Vsakokratna čakalna lista se javno objavi tako, da je dostopna vsem prevoznikom. Za ostale dovolilnice je vodenje seznama prevoznikov določeno v četrtem odstavku 70. člena zakona, v določbi četrtega odstavka 19. člena Pravilnika pa je določeno, da se seznam naredi na podlagi izračunane vrednosti posameznih kriterijev, določenih v tretjem odstavku istega člena (skupno število motornih vozil, kvaliteta voznega parka voznikov, uporaba parka, dobiček ali izguba iz poslovanja, kršitve zakona).

10. Prvostopenjski organ je odločil na podlagi podatkov iz navedenih seznamov, pri čemer posameznih mest na čakalni listi za vsako posamezno dovolilnico v svoji odločbi ni navedel, je pa navedel, da so podatki na pogled v računalniškem zapisu pri delilcu. Toda, kot to nadalje ugotavlja sodišče prve stopnje, je glede na javno objavljene oziroma pri prvostopenjskem organu dostopne sezname, tožena stranka v skladu z načelom ekonomičnosti odpravila pomanjkljivosti prvostopenjskega organa.

11. V skladu z določbo drugega odstavka 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku se za uradno evidenco šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. Glede na navedeno ter glede na določena merila, po katerih upravni organ čakalno listo sestavi, je tudi po mnenju revizijskega sodišča takšno vodenje čakalne liste vodenje uradne evidence. Zato za dejstva, o katerih se vodi uradna evidenca, ni potreben poseben ugotovitveni postopek, kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje. Izpisek iz takšne evidence se šteje za javno listino; za katero pa velja, da dokazuje tisto, kar je v njej potrjeno ali določeno (prvi odstavek 169. člena ZUP). Dejstev, ki izhajajo iz uradne evidence ni treba dokazovati, razen če ni spora o kakšnem dejstvu, ali če stranke ne dokazujejo nasprotnega.

12. Skladna s podatki spisa v obravnavani zadevi je presoja sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza, s katerim bi izpodbijala dejstvo iz navedene evidence oziroma seznama, niti v zvezi s tem ni podala nobenih konkretnih trditev. Zato tudi po mnenju revizijskega sodišča le pavšalne navedbe o neobrazloženosti odločitve brez navedbe argumentov ne zadoščajo za izpodbijanje umestitve v čakalno listo. Tožeča stranka ima tudi po določbi prvega odstavka 82. člena ZUP pravico pregledovati spise in zadeve, kamor spada tudi mesečni seznam prevoznikov po določbah 19. člena Pravilnika, po določbi 48. člena pa je seznam celo javno objavljen, tožeča stranka pa niti ne ugovarja, da te možnosti na prvi stopnji postopka ni imela. Sami postopki presoje zakonitosti dela obeh delilcev mednarodnih dovolilnic pa ne morejo biti stvar presoje v obravnavani zadevi, zato se sodišče prve stopnje pravilno ni spuščalo v presojo očitkov glede pomanjkljivosti nadzorne funkcije, ki jo je na podlagi zakonskih določb opravlja pristojno ministrstvo.

13. Glede na navedeno je bilo po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru materialno pravo pravilno uporabljeno. Pavšalni pritožbeni ugovori, v katerih tožeča stranka ponavlja ugovore, ki jih je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje, zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev revizijskega sodišča. To velja tudi za sklicevanje na sodbo U 825/2002, na katero se revident sklicuje, saj v navedeni zadevi ne gre za enako dejansko in pravno stanje kot v obravnavani zadevi.

14. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.